Ženska volilna pravica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 15:
==Ženska volilna pravica na Slovenskem==
Volilna pravica je bila na Slovenskem prvič uvedena leta [[1848]]. Štajerski deželni stanovi so zborovali v [[Gradec|Gradcu]] in so sklenili, da bodo ženske volile s posredniki.
Vloga žensk v slovenski družbi je rasla. Ženske so imele veliko vlogo pri narodnem gibanju. Delovale so v različnih ženskih društvih. Podpirale so ustanavljanje slovenskih šol na območjih, kjer bi jih lahko ogrozile nemške in italijanske šole. Med prvo svetovno vojno so zbirale podpise za podporo [[Majniška deklaracija|Majniški deklaraciji]]. Leta 1897 je bil v [[Trst|Trstu]] ustanovljen časopis Slovenka. Borke za pravice žensk so po navadi bile izobraženke. Leta 1902 je Društvo slovenskih učiteljic oblikovalo zahtevo po volilni pravici. Po prvi svetovni vojni so se vse tri politične sile (liberalna, katoliška in socialdemokratska) zavzele za sprejem ženske volilne pravice. Toda v državnem okviru [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] so bile vse zahteve zavrnjene. Uradni list je po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] 15. maja 1920 uvedel splošno volilno pravico na občinskih volitvah, tako so volili vsi, moški in ženske, ki so bili stari nad 21 let. S tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. Liberalci v [[Beograd|Beogradu]] pa so 17. februarja 1921 to uredbo črtali. Splošna volilna pravica je bila ženskam ponovno dana šele leta 1945, ko so oblast prevzeli komunisti in uvedli enostrankarski sistem. Volilno pravico pa so imele tudi udeleženke [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil urejen tudi položaj nezakonskih otrok in položaj ženske kot državljanke, saj je včasih ženska izgubila državljanstvo, če se je poročila s tujcem. Enake pravice žensk od leta 1991 v Sloveniji določa 14. člen Ustave Republike Slovenije.
|