Hilderik III.: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
infopolje |
ozadje, življenje |
||
Vrstica 7:
|reign=743–751
|coronation=
|predecessor= [[Karel Martel]] (''[[de facto]]'')
|successor=[[Pipin Mali]]
|succession1=
Vrstica 32:
Njegovo poreklo ni povsem jasno, vendar se ga ljub temu šteje za zadnjega kralja iz [[Merovingi|Merovinške dinastije]]. Po njegovi odstavitvi je bil za frankovskega kralja kronan Pipin Mali, prvi iz [[Karolingi|Karolinške dinastije]].<ref>Claudio Rendina, Paul McCusker. ''The Popes: Histories and Secrets''. New York 2002, str. 145.</ref>
==Ozadje==
Po smrti [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] (vladal 629-634) je začela moč merovinških kraljev postopoma usihati, dokler ni postala samo simbolična, resnična oblast v Frankovskem kraljestvu pa je vedno bolj prehajala v roke [[majordom]]ov. Leta 718 je [[Karel Martel]] v svoji osebi združil položaja majordomov [[Nevstrija|Nevstrije]] in [[Avstrazija|Avstrazije]] in dosegel položaj najmočnejšega moža v kraljestvu. Po smrti kralja [[Tevderik IV.|Tevderika IV.]] leta 737 je prestol ostal prazen in Karel Martel je postal ''[[de facto]]'' kralj.
Po smrti Karla Martela leta 741 sta postala enakopravna majordoma njegova sinova [[Karlman (majordom)|Karlman ]] in [[Pipin Mali]] iz Karlovega prvega zakona z Rotrudo. Temu sta se kmalu uprla njun mlajši polbrat [[Grifo]] in svak, bavarski vojvoda [[Odilo Bavarski|Odilo]]. Njihov spor je bil verjetno razlog, da so po šest let trajajočem brezvladju za utrditev njune oblasti na prestol posadili merovinškega kralja Hilderika III..
==Življenje==
[[Slika:Evariste-Vital Luminais (1822-1896) Le dernier des Mérovingiens.jpg|thumb|left|''Zadnji Meroving'', slika Evariste-Vitala Luminaisa, ki prikauzuje Hilderikovo striženje]]
Hilderikovo poreklo in sorodstvo z Merovinško rodbino ni povsem jasno. Lahko bi bil sin [[Hilperik II.|Hilperika II.]] ali [[Tevderik IV.|Tevderika IV.]].<ref>Barbara H. Rosenwein. ''A Short History of the Middle Ages''. University of Toronto, 2009, str. 84.</ref>
Hilderik se ni vtikal v državne zadeve, ki so jih, tako kot pred njim, vodili majordomi. Enkrat letno se je na vozu, ki ga je vlekel vol in vodil kmet, pripeljal na skupščino in odgovarjal na vprašanja, ki so jih gostujočim ambasadorjem pripravili majordomi.<ref>Michael Frassetto (1. januar 2003). ''Childeric III. Encyclopedia of Barbarian Europe: Society in Transformation''. ABC-CLIO. str. 118–19. ISBN 978-1-57607-263-9.</ref>
Po Karlmanovem umiku v samostan leta 747 se je Pipin odločil prevzeti kraljevo krono. [[Papež Zaharija|Papežu Zahariji]] je poslal dopis z vprašanjem ali kraljevi naslov pripada nekomu, ki ne izvaja kraljeve oblasti, ali nekomu iz kraljeve rodbine. Papež mu je odgovoril, da ima lahko kraljevi naslov samo tisti, ki ima v rokah kraljevo oblast. Na začetku marca 751 je papež Zaharija Hilderika odstavil in tonzuriral.<ref>Charles Knight. ''The English Cyclopaedia: Volume IV''. London, 1867, str. 733.</ref> S striženjem njegovih dolgih las, ki so bili simbol dinastije, kraljevih pravic in magične moči, so mu simbolično odvzeli vse kraljevske pravice. Po odstavitvi sta bila s sinom Tevderikom izgnana v samostan Saint-Beritin, ali on v samostan Saint-Omer in sin v samostan Saint-Wandrille.
Podatki o njegovi smrti so neskladni. Nekateri viri omenjajo, da je umrl na začetku leta 753, drugi pa da na koncu leta 758. Pri Karolingih ni bil najbolje zapisan in so ga kljub temu, da sta Pipina na frankovski prestol pripeljala papeža Zaharija in [[Papež Štefan II.|Štefan II.]], naslavljali z ''rex falsus'' – ''lažni kralj''.
==Sklici==
{{sklici|
[[Kategorija:Rojeni v 710. letih]]
| |||