Oglej: razlika med redakcijama

dodana 102 zloga ,  pred 5 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 93.54.28.170 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot
m (vrnitev sprememb uporabnika 93.54.28.170 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot)
}}
 
'''Oglej''' ([[Latinščina|latinsko]] in [[Italijanščina|italijansko]] ''Aquileia'', [[furlanščina|furlansko]] ''Aquilee'') je [[italija]]nsko [[mesto]] v Repnu[[Furlanija|Furlaniji - Julijski krajini]].
 
Ime Aquileia izhaja iz predrimskega imena reke [[Nadiža|Nadiže]] "Aquilis"selbin. Nedavna izkopavanja so potrdila obstoj prazgodovinskih naselbin na tem območju iz 13. - 9. stoletja pr. n. št.
 
V mestu so na ogled ostanki rimskega [[forum]]a, ki je pod zaščito [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCA]], najdbe rimskih stanovanjskih objektov z ohranjenimi mozaiki vzdolž "Vie Giulia Augusta", kjer se ob cesti nahaja tudi velik rimski nagrobni [[mavzolej]], na novo postavljen leta 1956, ki ga izkopavanja in ostanki [[epitaf]]ov uvrščajo v obdobje cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. [[Narodni arheološki muzej Oglej|Narodni arheološki muzej]] se nahaja v vili [[Cassis-Faraone]] in v bližnjem parku. V muzeju je na ogled ena najpopolnejših arheoloških zbirk severne Italije, z [[lapidarij]]em. Ohranjena je tudi bazilika v zaselku Monastero, severovzhodno od rimskega pristanišča, kjer je od leta 1961 Zgodnjekrščanski muzej.
Leta 181 pr. n. št. so naselbino ustanovili triumviri [[P. Cornelius Scipio Nasica]], [[Caius Flaminius]] in [[L. Manlio Acidius]], ki jih je poslal rimski senat na čelu 3000 latinskih [[kolon]]istov. Drugih 1500 se jim je pridružilo leta 169 pr. n. št. Leta 98 pr. n. št. naselbina tudi uradno postane [[municipij]], s tem pa tudi del rimske države.
 
V obdobju vladavine cesarja Avgusta postane Oglej glavno mesto - "caput" - regije [[Venetia et Histria]]. Začne se obdobje velikega razcveta mesta, ki postane eno glavnih trgovskih centrov v rimskem cesarstvu. Od leta 284 do 305, za časa cesarja [[Dioklecijan]]a, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem [[Jadransko morje|Jadranu]]. Leta 313, po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] in z njim svobode za [[krščanstvo|kristjane]], se škof [[Teodor iz Ogleja]] udeleži [[Koncila v Arles|Koncila v Arlesu]] in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Leta 361 cesar [[Julijan Odpadnik]] oblega mesto in preusmeri tok reke [[Nadiža|Nadiže]]. Leta 489 mesto uničijo [[Huni]], ki jih vodi [[Atila]], prebivalstvo se zateče na obalo in v [[Gradež (Italija)|Gradež]]. Tudi sedež škofije je začasno preseljen v Gradež.
V obdobju vladavine cesarja Avgusta postane Oglej glavno mesto - "capot
 
" - regije [[Venetia et Histria]]. Začne se obdobje velikega gnitja mesta, ki postane eno glavnih trgovskih centrov v rimskem cesarstvu. Od leta 284 do 305, za časa cesarja [[Dioklecijan]]a, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v umesnem
 
[[Jadransko morje|Jadranu]]. Leta 313, po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] in z njim svobode za [[krščanstvo|kristjane]], se škof [[Teodor iz Ogleja]] udeleži [[Koncila v Arles|Koncila v Arlesu]] in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Leta 361 cesar [[Julijan Odpadnik]] oblega mesto in preusmeri tok reke [[Nadiža|Nadiže]]. Leta 489 mesto uničijo [[Huni]], ki jih vodi [[Atila]], prebivalstvo se zateče na obalo in v [[Gradež (Italija)|Gradež]]. Tudi sedež škofije je začasno preseljen v Gradež.
 
V letih 811 - 817 v času patriarha [[Maksencij (patriarh)|Maksencija]] poteka prva obnova [[bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|oglejske bazilike]]. V letih 1019 - 1042, za časa patriarha Popona, postane patriarhat, ki ga vodijo prelati germanskega porekla, del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1013 se začne ponovna obnova bazilike. Leta 1077 fevdalna oblast s strani cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] potrdi vladavino patriarha [[Sigeard]]a, s tem pa tudi nastanek partriarhalne države.
 
[[Beneška republika]] leta 1420 okupira [[Furlanija|Furlanijo]]. Zaključi se posvetna oblast oglejskih patriarhov, ki jih od tedaj naprej izbirajo med beneškimi patriciji. Leta 1509 je Oglej pod [[Habsburška monarhija|avstrijsko]] zasedbo in postane del [[Goriška grofija|Goriške grofije]]. Del ozemlja patriarhata še dalje pripada Beneški republiki. Leta 1715 se ukine oglejski patriarhat in nastaneta škofiji v [[Škofija Videm|Vidmu]] in [[Nadškofija Gorica|Gorici]], del slednje je tudi sedanja [[Župnija Oglej|oglejska župžupnija]].
 
== Rimsko pristanišče - Via Sacra ==
Oglej je bil v rimskem obdobju eden izmed devetih najpomembnejših mest Rimskega cesarstva, kar so potrdile arheološke raziskave z najdbo razsežnih pristaniških in obrambnih objektov vzdolž starega toka reke [[Nadiža|Natisone - Torre]].
 
Od velikega rečnega pristanišča, ki ga je dal razširiti cesar [[Klavdij I.|Klavdij]] (41 - 45), so ohranjeni ostanki zahodnega dela obale, s 400 metrov dolgim obrežjem v dveh nivojih ter privezi. Vidne so rampe za dostop k skladiščem, od katerih so ohranjeni temelji, tlakovani podhodi in del mestne cestne infrastrukture. Ostanki poznorimskih utrdb iz 3. in 4. stoletja kažejo na zmanjšano pristaniško dejavnost in na začetek gospodarskega nazadovanja mesta. Pristaniški [[akvatorij]], nekoč širok 48 metrov, je v glavnem pod zemljo, v njegovi sredini pa danes stoji visok nasip, ki je nastal na odpadnem materialu po izkopavanjih v 20. in 30. letih 20. stoletja. Po nasipu poteka arheološka pot Via Sacra. Poleg teče danes Natissa, mali rečni tok, ki ga napaja poslednji izvir po preusmeritvi reke Natisone - Torre, ki jo je dal opraviti cesar joskoJulijan.
 
== Krščanstvo v Ogleju ==