Noč dolgih nožev: Razlika med redakcijama

m
Leta 1932 so bile na sporedu volitve za predsednika republike, pozneje pa tudi ponovne parlamentarne volitve. Spomladi leta 1932, tik pred volitvami, je imela SA že 2.500.000 članov – petindvajsetkrat več kot redna nemška vojska, od tega je imela SS skoraj 50.000 mož. Himmler in Hitler sta ustanovila še eno novo organizacijo. Ustanovljena je bila SD (''Sicherheitsdienst'', varnostna služba), z nalogo zbirati poročila o strankinih [[sovražnik]]ih, pomembnih ljudeh v državi, [[disident]]ih v lastnih vrstah, pa tudi [[simpatizer]]jih ali nasprotnikih v tujini. Vodja SD je postal [[Reinhard Heydrich]], aktiven častnik [[vojna mornarica|vojne mornarice]], ki je po zapletih z nekim dekletom ostal brez službe, pred tem pa je deloval v mornariškem obveščevalnem oddelku.
 
Na predsedniških volitvah je z 19 milijoni glasov zmagal [[feldmaršal]] [[Paul von Hindenburg]], ki je bil med prvo svetovno vojno poveljnik vojske, potem pa je bil 1925 izvoljen za predsednika. Hindenburga so podprli socialdemokrati, [[cerkev (organizacija)|cerkev]], liberalci. Hitler je dobil več kot 13 milijonov, komunistični kandidat pa malo manj kot štiri milijone glasov. Novi predsednik nemške vlade je za kratek čas prepovedal SA. Hitler je zahteval, naj strankini člani to spoštujejo, potem pa [[kancler]]ja [[BrunningHeinrich Brüning|Brüninga]]a, sicer člana katoliške stranke, obtožil pristranskosti, ker ni prepovedal tudi drugih polvojaških organizacij. Na parlamentarnih volitvah so nacisti dobili 13 milijonov glasov in 230 sedežev v parlamentu, dovolj, da so zrušili BrunningaBrüninga. Hindenburg je za novega [[mandatar]]ja za sestavo nove vlade izbral [[Franz von PappenPapen|Franza von Papna]]. Papnova vlada pa je kmalu padla, saj so v parlamentu skoraj soglasno glasovali pri njej. Sledil je spor med Strasserjem in Hitlerjem in Strasser je, kot pred njim že njegov brat, izstopil iz stranke. Hindenburg je decembra imenoval Schleicherja za novega mandatarja, a v slabih dveh mesecih je tudi ta vlada padla. Naslednji mandat je [[30. januar]]jajanuarja 1933 dobil Hitler.
 
SA je spet dobila moč in začela z maščevanjem nad tistimi, ki so jih nekoč zasmehovali, njihove vrste pa so štele že preko 3,5 milijona pripadnikov in se je počasi začela oblikovati v nekakšno pomožno [[policija|policijo]]. V noči [[28. februar]]jafebruarja 1933 je zagorel nemški parlament, nacisti so za požig obtožili komuniste in naslednji dan začeli s preganjanjem in aretacijami.
Prvega aprila je SA organizirala [[bojkot]] židovskih podjetij. Za [[praznik dela|prvi maj]] pa so Nacisti v Berlinu organizirali veliko [[proslava|proslavo]] in nanjo povabili vse predstavnike [[sindikat]]ov. Naslednji dan sta SA in SS zaprli vse sindikalne funkcionarje v Berlinu in drugih mestih ter zasegli sindikalne prostore in [[fond]]e. Od tega trenutka naprej so bili dovoljeni le nacistični sindikati. Hermann Göring, ki je bil med drugim predsednik in notranji minister [[Prusija|pruske]] vlade, je medtem organiziral [[gestapo]], tajno politično policijo, vendar jo je kmalu predal Himmlerju. Himmler je medtem zavzel policijske uprave v vseh pokrajinah v Nemčiji ter nastavljal na delovna mesta pripadnike SS, ki so kmalu prevzeli tudi novoustanovljeni gestapo. Gestapo, policija in SD so se združili v [[glavni urad za varnost rajha]], neposredno mu je poveljeval Heydrich, vsi skupaj pa so bili s SS vred podrejeni Himmlerju.
57.642

urejanj