Noč dolgih nožev: Razlika med redakcijama

Na predsedniških volitvah je z 19 milijoni glasov zmagal [[feldmaršal]] [[Paul von Hindenburg]], ki je bil med prvo svetovno vojno poveljnik vojske, potem pa je bil 1925 izvoljen za predsednika. Hindenburga so podprli socialdemokrati, [[cerkev (organizacija)|cerkev]], liberalci. Hitler je dobil več kot 13 milijonov, komunistični kandidat pa malo manj kot štiri milijone glasov. Novi predsednik nemške vlade je za kratek čas prepovedal SA. Hitler je zahteval, naj strankini člani to spoštujejo, potem pa [[kancler]]ja [[BrunningHeinrich Brüning|Brüninga]]a, sicer člana katoliške stranke, obtožil pristranskosti, ker ni prepovedal tudi drugih polvojaških organizacij. Na parlamentarnih volitvah so nacisti dobili 13 milijonov glasov in 230 sedežev v parlamentu, dovolj, da so zrušili BrunningaBrüninga. Hindenburg je za novega [[mandatar]]ja za sestavo nove vlade izbral [[Franz von PappenPapen|Franza von Papna]]. Papnova vlada pa je kmalu padla, saj so v parlamentu skoraj soglasno glasovali pri njej. Sledil je spor med Strasserjem in Hitlerjem in Strasser je, kot pred njim že njegov brat, izstopil iz stranke. Hindenburg je decembra imenoval Schleicherja za novega mandatarja, a v slabih dveh mesecih je tudi ta vlada padla. Naslednji mandat je [[30. januar]]jajanuarja 1933 dobil Hitler.

SA je spet dobila moč in začela z maščevanjem nad tistimi, ki so jih nekoč zasmehovali, njihove vrste pa so štele že preko 3,5 milijona pripadnikov in se je počasi začela oblikovati v nekakšno pomožno [[policija|policijo]]. V noči [[28. februar]]jafebruarja 1933 je zagorel nemški parlament, nacisti so za požig obtožili komuniste in naslednji dan začeli s preganjanjem in aretacijami.