Ljubljana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m Redakcija 4630171 uporabnika 193.2.220.69 (pogovor) razveljavljena |
||
Vrstica 62:
}}
'''Ljubljana''' je [[glavno mesto]] [[Slovenija|Slovenije]] in sedež [[Mestna občina Ljubljana|istoimenske mestne občine]]. Je geografsko, kulturno, znanstveno, [[ekonomija|ekonomsko]], politično in administrativno središče Slovenije. Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču [[Germani|germanskih]], [[Romanski jeziki|romanskih]] in [[Slovani|slovanskih]] [[narod]]ov, njihovih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]], šeg in navad.
Ljubljanske [[promet]]ne povezave, zgoščenost [[industrija|industrije]], znanstvene in raziskovalne institucije ter trgovska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu ekonomskemu položaju. Ljubljana je sedež [[Vlada Republike Slovenije|centralne vlade]], [[javna uprava|javne uprave]] in vseh [[ministrstvo|ministrstev]] v Sloveniji. Prav tako je sedež [[Državni zbor Republike Slovenije|slovenskega državnega zbora]] , slovenske vlade in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Slovenije]], največje univerze, Narodnega muzeja, Slovenskega etnografskega muzeja, Narodne in Moderne galerije ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili [[Argonavti]], oziroma starogrški junak [[Jazon]], ki naj bi kralju Aitesu ukradel [[zlato runo]], nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji ''Argo'', potoval čez [[Črno morje]] ter nato po [[Donava|Donavi]] in [[Sava|Savi]] prišel vse do [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru na [[barje|barju]], kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila [[Ljubljanski zmaj]], ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v [[grb mesta Ljubljana|ljubljanskem mestnem grbu]], vendar šele od baročnega obdobja naprej.<ref name="jazon">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/bo-jazon-spet-pokoncal-zmaja/155776 |title=Popis Jazonove poti |accessdate=6. junij 2009}}</ref><ref name="lj-hist">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/|title=Zgodovina Ljubljane |accessdate=29. avgust 2010}}</ref>
== Etimologija ==
[[Slika:LjubljanaDocument.jpg|thumb|right|Posnetek listine iz 1146 s slovansko-romanskim poimenovanjem ''Luwigana'']]
Izvor imena ''Ljubljana'' ni pojasnjen, a obstaja več hipotez. Po eni razlagi ime izvira od [[Slovani|staroslovanskega]] vodnega božanstva [[Laburus]],<ref>[http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ O Ljubljani]</ref> medtem ko etnolog Robert Vrčon trdi, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja (''aluviana''), nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega ''Laubach'' (mlačen potok). Podobnost z besedo ''ljubljena'', ki jo je prvi izpostavil [[Anton Tomaž Linhart]],<ref name="Torkar">{{navedi revijo |url=http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |title=O nastanku in pomenu krajevnega imena Ljubljana in njegove nemške oblike Laibach |publisher=Mestna občina Ljubljana |date=September 2008 |issue=8, 9 |year=XIII |ISSN=1318-797X |journal=Glasilo Mestne občine Ljubljana}}</ref> je zgolj ljudskoetimološka.
Ena od možnih etimoloških razlag je, da je mesto prek nemščine dobilo ime po reki [[Ljubljanica|Ljubljanici]].<ref name="Torkar" /> V srednjem veku se je tako za reko kot za mesto uporabljal staro nemški izraz ''Laibach'' – stoječa voda, ki povzroča poplave. Ime je bilo v uradni uporabi do leta 1918.<ref>[http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ Legenda o nastanku Ljubljane]</ref> Drugi etimologi so nekoč razlagali, da je ime Ljubljana nastalo iz substratnega imena ''leubgh'', ki je označeval lobanjo, in to po obliki hriba, na katerem stoji [[Ljubljanski grad]].<ref>[http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ Od Oćenaša do Pizdine: pomen slovenskih krajevnih imen]. Intervju s [[Pavle Merku|Pavlom Merkujem]]. ''Mladina'' št. 50 (2006).</ref> Sodobna etimologija se razlag iz substratnih imen, sposojenih od staroselcev, izogiba. [[Silvo Torkar]] in [[Marko Snoj]] v ''Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen'' tako razlagata etimologijo imena Ljubljana iz osebnega imena Ljubovid, ki naj bi bil ustanovitelj naselbine, iz katere je nastala Ljubljana.<ref>Maja Prijatelj: Detektivka o miselnih vzorcih naših prednikov. Intervju s prof. dr. [[marko Snoj|Markom Snojem]], avtorjem ''Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen''. ''Polet'', 10. december 2009.</ref> Ime Ljubovid se je skrajšalo v Ljubid, iz tega je tvorjeno vodno (rečno) ime Lubidja, iz česar se je razvilo vodno ime Ljubija (ki se danes uporablja kot ime za desni pritok Ljubljanice zahodno od Vrhnike), to pa se je morda dodatno skrajšalo v Ljuba. Prebivalci naselbine ob reki z imenom Ljub(ij)a so se imenovali Ljubljane, kar je prešlo v današnji izraz Ljubljana, ki ga je mogoče pojmovati bodisi kot kolektiv (besede, ki izražajo kolektivnost, imajo v slovenščini pogosto končnico -na, npr. družina, dvorana, občina) ali kot rezultat jezikovne asimilacije. Torkarjeva razlaga temelji na dejstvu, da so zaselke in reke pogosto imenovali po tamkajšnjih naseljencih.
Simbol mesta je iz grba povzeti [[Ljubljanski zmaj]]. Simboliziral naj bi moč, pogum in veličino. Naslikan je na grbu, in sicer nad [[Ljubljanski grad|utrdbo, ki predstavlja utrjeno srednjeveško mesto]] ter štirikrat materializiran na [[Zmajski most, Ljubljana|Zmajskem mostu]], ki velja za najlepši most [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124">{{navedi knjigo
| |||