Redakcija: 11:02, 25. februar 2016 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.287 urejanj slika z Wikipodatki ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:43, 4. april 2016 uredi razveljavi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.287 urejanj pravopis Novejše urejanje →
Vrstica 9: Velja za pomembnega predstavnika [[merkantilizem\|merkantilizma]]. Colbert, ki je kakor zmeraj skrbel za vpliv države, se je zato odločil, da nacionalizira skupščino francoskih znanstvenikov zs soustanovitvijo Kraljeve akademije znanosti, ki bi bila podobna Richelieujevi Académie francaise. Med prvimi 7. člani so bili kar 4. astronomi: [[Adrien Auzout\|Auzout]], [[Jean-Felix Picard (astronom)\|Picard]], Roberval in [[Christiaan Huygens\|Huygens]], ki ga je tik pred tem Ludvik XIV. poklical v Pariz. Od leta [[1667]] do [[1772]] je Colbert skupaj z Jean-Felixom Picardom vodil gradnjo observatorija v Parizu. [[20. junij]]a 1667, na dan [[poletni obrat\|poletnega obrata]] so bili Auzout, [[Bernard Frenicle de Bessy\|Frenicle de Bessy]], Picard, [[Jacques Buot\|Buot]] in [[Jean Richer\|Richer]] že zjutraj v Uranoskopu ali v Observatoriju, da bi na kamen začrtali [[poldnevnik]].

Jean-Baptiste Colbert: Razlika med redakcijama