Stolnica svetega Vida, Praga: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
lektoriranje
Vrstica 1:
{{Infobox church
| name = Stolnica svetega Vida
| fullname = Metropolitanska stolnica svetega Vida, Venčeslava in Vojteha (Adalberta)
| other name =
| native_name = Katedrála svatého Víta, Václava a Vojtěcha
Vrstica 75:
}}
 
'''MetropolitanslaMetropolitanska stolnica svetega Vida, Venčeslava in AdalbertaVojteha''' (češko ''Metropolitní Katedrála svatého Vita, Václava a Vojtecha'') je rimskokatoliška metropolitanska [[stolnica]] v [[Praga|Pragi]] in sedež praškega nadškofa. Do leta 1997 je bila stolnica posvečena samo [[sveti Vid|svetemu Vidu]] in jejo še vedno pogosto imenovanaimenujejo stolnica svetega Vida.
 
Ta stolnica jeJe odličen zgled [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]]. Jeter največja in najpomembnejša cerkev v državi. Je na [[Praški grad|Praškempraškem gradu]]. V njej so grobnice mnogih čeških kraljev in svetih rimskih cesarjev. Je v lasti češke vlade kot del praškega grajskega kompleksa.<ref>{{cite news|last=Hold|first=Gabriella|title=Church concedes battle for St. Vitus|url=http://www.praguepost.com/news/4522-church-concedes-battle-for-st-vitus.html|newspaper=The Prague Post|date=26 May 2010}}</ref> Velikost je 124 x 60 metrov, glavni stolp je 96,5 metra visok, sprednji stolpi 82 metrov, višina loka je 33,2 metra.<ref>[http://zhola.com/praha/cz.php?st=katedralasvvita Katedrála svatého Víta (Gotický metropolitní chrám svatého Víta, Vojtěcha a Václava)]</ref>
 
== Izvor ==
Sedanja stolnica je tretja v skupini verskih objektov tu, vse so posvečene svetemu Vidu. Prva cerkev je bila zgodnja romanska [[rotunda]], ki jo je ustanovil [[sveti Venčeslav|Venčeslav I. Češki]] leta 930. Ta svetnikVid je bil kot svetnik izbran zato, ker je Venčeslav od cesarja Henrika I. dobil sveto [[relikvija|relikvijo]] – roko svetega Vida. Prav tako je mogoče, da je VenčeslavVenčeslavu, ki je želel ljudi spremeniti v krščanstvo, to naredil lažjepomagalo, ker se je odločil za svetnika, čigarkaterega ime (''Svatý Vít'' v češčini) zveni zelo podobno imenu slovanskega sončnega boga [[Svetovid]]a. Dve verski skupini, večja krščanska in manjša poganska skupnost, sta živeli v praškem gradu istočasno vsaj do 11. stoletja.
 
Leta 1060 je bila ustanovljena [[škofija Praga]]. Princ Spitihnev II. je začel graditi prostornejšo cerkev, saj je postalo jasno, da jebila rotunda premajhna za vse vernike. VelikoZgrajena je bila veliko večja in uglednejša [[romanska arhitektura|romanska]] [[bazilika (zgradba)|bazilika]] je bila zgrajena na istem mestu. Čeprav še vedno ni popolnoma prenovljena, se večina strokovnjakov strinja, da je bila to triladijska bazilika z dvema [[prezbiterij|koroma]] in parom stolpov, priključenih na zahodni [[transept]]. Zasnova stolnice je bila podobnopodobna romanski arhitekturi [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], predvsem pa opatijski cerkvi v [[Hildesheim]]u in [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer|stolnici v Speyerju]]. Južna [[apsida]] rotunde je bila vključena v vzhodni transept nove cerkve, kjer je tudi grobnica svetega Venčeslava, ki je postal zavetnik čeških knezov. Škofov dvorec je bil zgrajen južno od nove cerkve in je bil precej razširjen in podaljšan v sredini 12. stoletja.
 
== Gotska stolnica ==
[[Image:Interior of St. Vitus Cathedral Prague 01.jpg|thumb|upright|Notranjost stolnice svetega Vida]]
Današnja gotska stolnica je bila ustanovljena 21. novembra 1344, ko je bila praška škofija povzdignjena v [[nadškofija|nadškofijo]]. Njeni pokrovitelji so bili kapitelj stolnice (z dekanom na čelu), nadškofom Arnoštom iz Pardubic in predvsem češkim kraljem [[Karel IV. Luksemburški |Karlom IV.]], kmalu zatem svetim rimskim cesarjem, ki je namenil novo stolnico za kronanje, družinsko grobnico, zakladnico za najdragocenejše relikvije kraljestva in, zadnje počivališče in romarskoromarski mestokraj zavetnika Venčeslava. Prvi mojster graditelj je bil Francoz [[Matija iz Arrasa]], ki ga je poklical iz papeške palače v [[Avignon]]u. Matija je zasnoval celotno postavitev objekta kot uvoz francoske gotske triladijske [[bazilika (zgradba)|bazilike]] z zunanjimi oporniki, kratkimi [[transept]]i, petbanjastopetbanjastim [[obok]]anim korkorom, desetkotno apsido z [[ambulatorij]]em in žarkasto razporejenimi kapelami okrog njega. Zgrajeni pa so bili le najvzhodnejši deli kora z [[arkade|arkadami]] in ambulatorijem do višine triforija. Vitka vertikalnost pozne francoske gotike in jasna, skoraj toga v razmerjih se danes razlikuje od njegovega dela.
 
Po Matijevi smrti leta 1352 je delo prevzel nov mojster graditelj. Verjetno že leta 1353 ali najpozneje 1356 je cesar izbral za glavnega arhitekta [[Peter Parler|Petra Parlerja]], takrat starega le 23 let in, sina arhitekta [[Cerkev svetega Križa, Schwäbisch Gmünd|cerkve svetega Križa]] v [[Schwäbisch Gmünd|Schwäbisch Gmündu]]. Parler je sprva delal samo po načrtih, ki jih je zapustil njegov predhodnik, gradnjo zakristije na severni strani kora in kapelo na jugu. Ko je končal celotno Matijevo levo nedokončano stran, je nadaljeval po lastnih zamislih. Parlerjeva drzna in inovativna zasnova je prinesla edinstvenoenkratno novo sintezo gotskih elementov v arhitekturi. To je najbolje ponazorjeno v obokih, namenjenih koru. Tako imenovane "Parlerjeve oboke" sestavlja mreža dveh vzporedno tekočih reber (ne eno, kot v klasičnih visokihvisokogotskih gotskih dimljastihkrižnih obokih), ki obsegajozavzemajo širino kornega stropa in se odpovejone delitvidelijo na traveje. Prekrižani pari reber ustvarijo mrežasto konstrukcijo, ki precej okrepi obok. Prav tako daje živahen okras na stropu, saj prepletenost obokanih pol ustvarja dinamičen cikcak vzorec po celi dolžini stolnice. Parler je leta 1385 dokončal kor, pred tem izpeljal prehod v prečno ladjo, sezidal njen južni krak z znamenito Venčeslavovo kapelo (1367) ter začel graditi stolp ob južni prečni ladji (1396). Novost je dinamična povezanost triforija in svetlobnega nadstropja, ki daje vtis, kot da sta nadstropji združeni v eno stekleno steno. Ker je triforij odprt in okna velika, stena navidezno povsem izgine. Na ta način arkade triforija delujejo kot okrasen, lahkoten parapet, nad katerim se dvigajo velika okna, zaključena s [[krogovičje]]m. Edini element, ki loči triforij od svetlobnega nadstropja, je fino klesana [[balustrada]].
[[Image:St Vitus Cathedral from south.jpg|thumb|upright|Pogled z juga: glavni stolp in Zlatazlata vrata. Nedokončan glavni gotski stolp je bil končan kot baročni, (Nikolaus Pacassi).]]
 
Medtem ko je bil Matija iz Arrasa šolan kot [[geometer]] in je dajal poudarek togemu sistemu razmerij in jasne, matematične kompozicije v svoji zasnovi, je bil Parler usposobljen kot kipar in rezbar. Arhitekturo je obravnaval kot skulpturo, skoraj kot da bi se igral s strukturnimi oblikami v kamnu. Poleg njegovih precej drznih obokov se posebnost njegovega dela kaže tudi pri oblikovanju stebrov (s klasično zvonasto obliko stebra, ki je bila skoraj pozabljena v visoki gotiki), iznajdljiviznajdljivem kupolastkupolastem obokoboku nove kapele svetega Venčeslava, valovitevalovitih stenestenah svetlobnega nadstropja, izvirnoizvirnem oknooknu s [[krogovičje]]m (niti dve njegovi okni nista enaki, ornamenti so vedno drugačni) in slepaslepem krogovičjakrogovičju opornikov. Arhitekturna skulptura je dobila pomembno vlogo v ovdobjuobdobju, ko je bil Parler odgovoren za gradnjo, kot je mogoče videti na konzolah, podhodih preklad in zlasti vpri doprsnih kipih na [[triforij]]u, ki prikazujejo obraze kraljeve družine, svetnike, praške škofe in dva mojstra, vključnotudi Parlerja samega.
 
Dela pa so se nadaljevala precej počasi, saj je cesar naročil Parlerju še mnoge druge projekte, kot so gradnja novega [[Karlov most|Karlovega mostu]] v Pragi in številne cerkve po vsej Češki. Leta 1397, ko je Peter Parler umrl, so bili končani šele kor in deli prečne ladje.
Vrstica 111:
== Dokončanje v 19. in 20. stoletju ==
[[File:Eduard Gurk 001.jpg|thumb|upright|Kronanje kralja Ferdinanda V. leta 1836]]
Leta 1844 je VácslavVáclav Pešina, odločen kanonik sv.svetega Vida, skupaj z neogotskim [[arhitekt]]om [[Josef Kranner|Josefom Krannerjem]] predstavil program za obnovo in dokončanje velike stolnice na srečanju nemških arhitektov v Pragi. Isto leto je bila ustanovljena družba Unija za dokončanje stolnice svetega Vida v Pragi, katere cilj je bil popraviti, dopolniti in se znebiti "vsega pohabljenegazastarelega in slogovno sovražnega". Josef Kranner je vodil predvsem popravila od leta 1861 do leta 1866, znebil se je baročnih okraskov, ki so se zdeli nepotrebni in obnovil notranjost. Leta 1870 je postavil temelje nove ladje. in letaLeta 1873, ko je umrl, in delo je prevzel obnovo arhitekt [[Josef Mocker]]. Zasnoval je [[zahodno fasado]] v tipično klasičnem gotskem slogu z dvema stolpoma. TaNjegovo zasnovazasnovo je bila sprejeta po njegovi smrti, kisprejel jo jeter nadaljeval tretji in zadnji arhitekt obnove [[Kamil Hilbert]].
 
Leta 1920 je kipar Vojtěch Sucharda delal fasado, slavni češki [[slikar]] [[art nouveau|art nouveauja]] [[slikar]] [[Alfons Mucha]] je uredil nova okna v severnem delu ladje. Okno [[rozeta]] je oblikoval František Kysela v letih 1925 do 1927. To okno nad portalom upodablja prizore iz svetopisemske zgodbe o ''stvarjenju''. Do jubilejnega leta 1929 je bila stolnica svetega Vida končana, skoraj 600 let po tem, ko se je gradnja začela. Kljub temu da je celotna zahodna polovica stolnice neogotski dodatek, je bilo pri obnovi in nadaljevanju del upoštevanih veliko zamisli Petra Parlerja, kar daje stolnici usklajen in enoten videz.
 
== Vplivi ==
[[File:St Vitus.jpg|thumb|left|Vzhodni konec stolnice (1349)]]
Stolnica svetega Vida je imela ogromen vpliv na razvoj pozne gotike, značilne za srednjo Evropo. Člani Parlerjeve delavnice in seveda družina Parler so zasnovali številne cerkve in stavbe po vsej srednji Evropi, opaznejše so [[Stolnica svetega Štefana, Dunaj|Šefanova stolnica]] na [[Dunaj]]u, [[Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu |stolnica v Strasbourgu]], [[cerkev svetega Marka v Zagrebu]] in [[cerkev svete Barbare, Kutna Hora]] na Češkem. Regionalni gotski slog v [[Slovenija|Sloveniji]], na severu [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Avstrija|AvstrijeAvstriji]], ČeškeČeški in v južni Nemčiji je bil močno pod vplivom Parlerjevega oblikovanja.
 
Posebnega pomena so Parlerjevi mrežasti rebrasti oboki. Poznogotska srednja Evropa je bogato okrašena in izjemno obokana, kar se je začelo z razvojem Parlerjevega lastnega sistema obokov za kor v stolnici svetega Vida. Drug regionalni gotski slog kaže tudi neverjetno iznajdljivost in krasitev v zasnovi obokov v perpendikularnem slogu [[angleška gotika|angleške gotike]]. Vprašanje ostaja, kaj je vplivalo na kaj. Nekateri britanski umetnostni in arhitekturni zgodovinarji menijo, da je morda Peter Parler odpotoval v Anglijo na študij velikih angleških gotskih stolnic, kar je nato navdihnilo njegovo delo pri svetem Vidu. Ob upoštevanju, da sta se perpendikularni ali paličasti slog in uporaba resnično nenavadnih obokov v angleški gotiki začela ob koncu 14. stoletja, je povsem mogoče, da je stolnica svetega Vida v Pragi vplivala na razvoj angleškegaangleške gotike. <ref>P. Zatloukal, "Architecture of the 19th Century", vol. 5 of "Ten centuries of architecture" series, Prague Castle Administration & DaDa, a.s., Prague 2001, ISBN 80-86161-41-2 (English version)</ref>
 
== Najnovejše obdobje ==
Leta 1997, ob 1000-letnici smrti sv.svetega Vojteha, patrona cerkve, se je patronat ponovno razširil na svetega Venčeslava in svetega Vojteha (v tujinitudi znan kot Adalbert). Prejšnja romanska bazilika je imela ta trojni patronat glavnih čeških pokroviteljev od leta 1038, ko so tudali postavilisem relikvije svetega Vojteha.
 
Leta 1954 je vlada z odlokom celoten praški grad prepustila "vsem češkoslovaškim ljudem«" in ga dala v upravljanje uradu predsednika republike. Po žametni revoluciji leta 1992 je bilo več peticij cerkvenih subjektovpeticij, vložili vložiloso zahtevo, da se ugotovi, kdo je pravi lastnik. Po 14 letih, junija 2006, je mestno sodišče v Pragi odločilo, da odlok iz leta 1954 ni spremenil lastništva stolnice in lastnikda je lastnik Metropolitanski kapitelj svetega Vida. Septembra 2006 je urad predsednika predal upravo Metropolitanskemu kapitlju, vendar pa je februarja 2007 vrhovno sodišče v Pragi preklicalo odločitev mestnega sodišča in vrnilo zadevo okrožnemu sodišču. Septembra 2007 je okrožno sodišče v Pragi odločilo, da je stolnica v lasti Češke republike, to odločitev je potrdilo tudi mestno sodišče v Pragi in, ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo Metropolitanskega kapitlja. Metropolitanski kapitelj je želel vložiti pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Notranja oprema stolnice pa je nedvomno last cerkve.
 
Maja 2010 sta nov praški nadškof Dominik Duka in češki predsednik [[Václav Klaus]] skupaj izjavila, da ne želita nadaljevati sodnesodnih sporesporov. Določila sta sedem oseb, ki so imetnikiimetnikov ključev zakladnice svetega Venčeslava s češkimi kronskimi dragulji in tuditer odbor za usklajevanje in organiziranje upravljanja in uporabo stolnice. Polemika o lastništvu nekaterih povezanih hiš se nadaljuje.
 
== Galerija ==
<gallery >
Image:Cathedrale Saint-Guy Prague facade sud mosaique Jugement dernier.jpg|Mozaik ''Poslednjaposlednje sodbasodbe'' (1372)
Image:Praha Veitsdom 2005.jpg|Tretje dvorišče
Image:Veitsdom-sideview.jpg|Pogled
Image:Praga sklepienie kruchta.jpg|Obok zlatih vrat
Image:St Vitus Cathedral, Prague, south side.jpeg|Južna stran
Image:Zikmund bell.jpg|Zvon ZikmundSigismund je največji zvon na Češkem (1549, 16,5 tontone)
Image:Wita.png|Arhitektura 20. stoletja okoli neogotskih elementov
Image:Gargoyles of St. Vitus Cathedral-Prague.jpg|Bruhalnik
Vrstica 151:
=== Zunanjost ===
[[Slika:2014 Praga, katedra św. Wita.jpg|thumb|upright=0.65|Južni stolp zlatih vrat]]
Triladijska gotska stolnica francoskega tipa oklepa obroč kapel in bogat podporni sistem, ki se razteza okoli velikega kora. Na južni strani stoji na dvorišču kapela svetega Venčeslava, sosednja je dvorana južno od zlatih vrat, ki stoji pred južno fasado transepta. V vogalu je poznogotsko spiralno stopnišče. Na jugu mejije velik stolp, pri dnu gotski, na višini 55 metrov, kjerna kateri naj bi stolp prešel v osmerokotni tloris, sledije galerija z renesančno in baročno kupolo. Na dnu stolpa je kamnita plošča iz leta 1394, ki opisuje nastanek srednjeveške stavbe. V primerjavi s prvotnim projektom, karki bi omogočiloomogočil simetričnosimetrični severni stolp, so arhitekti izbrali sodoben zaključek z dvema stolpoma na zahodni fasadi. Prav tako zahodni del meji na obeh straneh na venec kapel.
 
=== Mozaik ''Poslednjeposlednje sodbe'' ===
[[Slika:Cathedrale Saint-Guy Prague facade sud mosaique Jugement dernier.jpg|thumb|left|Mozaik Poslednjeposlednje sodbe]]
Mozaik ''Poslednjeposlednje sodbe'' je delo iz obdobja 1370–1372 in kaže krščansko sodbo nad ljudmi ob sodnem dnevu, ko je treba presojati, kam kdo gre, ali v nebesa ali pekel. Mozaik je bil obnovljen leta 1961 in 2000. Enota je razdeljena na tri dele. V sredini je upodobljen Kristus kot sodnik, obkrožen z angeli, ki nosijo predmete Kristusovega trpljenja, pod skupino je šest priprošnjikov – čeških pokroviteljev, označenih z njihovimi imeni: klečita Karel IV. in njegova četrta žena Elizabeta Pomeranska na vrhu tako imenovanegaimenovane ''Veraikonaveraikone'' (resnična podoba Kristusa), za njima so še drugi v skupini. Devica Marija in sveti Janez Krstnik posredujeta za človeštvo, od apostolov sta ločena z oknio od apostolovokni. Na spodnji levi strani mrtvi vstajajo iz grobov, insprejemajo jih trije angeli jih sprejemajo. Na nasprotni desni strani je skupina grešnikov, ki jim sodi z mečem sodi nadangel Mihael in, modri hudiči pa jih sprejemajo v peklenske plamene.
 
=== Zvonovi ===
[[Slika:Zikmund bell.jpg|thumb|upright|Največji češki zvon ZikmundSigismund iz leta 1549]]
[[Slika:Prague st Vitus Easter ringing 2012.ogg|thumb|VelkoVeliko zvonjenje ob vstajenju, 2012]]
Za zvonjenje zvonov pri svetem Vidu skrbi prostovoljno združenje ''Campanario Pragenses Sancti Viti'' pod vodstvom Tomaža Stařeckéga. Na južnijužnem stolpu je sedem zvonov na dveh ravneh:
* ''zvon ZikmundSigismund'' je na ukaz Ferdinanda I. ulil leta 1549 TomasTomaš Jaroš v Brnu kot zamenjavo za starejši zvon z istim imenom iz leta 1477. Utež tehta približno 13,5 ton in imatone, premer je 2,56 mmetra terin je največji češki zvon,
* ''zvon Vaclav'' je iz leta 1542, ustanoviteljazvonarja OndrejaOndrej in MatjašaMatjaš PraškegaPraški,
* ''zvon Janeza Krstnika'' iz leta 1546, Stanislavazvonar Stanislav,
* ''Jožefov zvon'' iz leta 1602, MartinaMartin HilgerjaHilger
 
inter trije novi zvonovi iz delavnice DytrychovýchDitrih iz BrodekaBrodka v Prerovu, ulita v letuleta 2012, ki so nadomestili stare zvonove z istim imenom in dodatni zvon:
* ''zvon Dominik'', njegovo ime (s spoštovanjem do zgodovinske napake predhodnika) je napačno iz ''dominikál'' – zvon, ki zvoni ob nedeljski maši (nedelja – Gospodov dan = ''Dominica'' – ''Dominus'' = Gospod),
* ''Marijin zvon'',
* ''Jezusov zvon'', najmanjši zvon.
 
VseVsi grajski zvonovi, urineurne činele in druga oprema so bili uničeni v požaru leta 1541, in drugič pa zaseženi med obema svetovnima vojnama.
 
=== Notranjost stolnice ===
[[Slika:Interior of St. Vitus Cathedral Prague 01.jpg|thumb|upright|left|Slavolok v notranjosti stolnice]]
Notranjost glavne ladje je navpično razdeljena s [[triforij]]em, ki kroži po vsej stolnici. Na stebrih kora je 21 doprsnih kipov monarhov, škofov, kraljic in gradbenikigradbenikov iz delavnice Petra Parlerja. Za glavnim oltarjem so grobnice prvih škofov in kip kardinala Schwarzenberga, Josefa Václava Myslbeka. Na južni galeriji je monumentalen srebrn grob sv.svetega Janeza Nepomuka iz leta 1736, ki ga je zasnoval E. Fischer von Erlach. Na obodu visokega kora najdemo dve veliki baročni rezbariji, ki prikazujeta opustošenje cerkve leta 1619 in pobeg Zimskega kralja 1620. V sredini ladje je renesančni mavzolej (grobnica) Maksimilijana II., FerdinandFerdinanda I. in njegove žene Ane Jagelonske, delo Nizozemca Alexandra Collina, končan 1589. Mavzolej je zaščiten z renesančno okrasno rešetko, ob strani so upodobljeni češki kralji in kraljice, ki so zakopani v kripti pod njim.
 
Omeniti je potrebnotreba še zgodnje baročnozgodnjebaročno prižnico, renesančno Wohlmuthovo mansardo v severni prečni ladji, kamor so bile prenesene ob zaključkudokončanju cerkve prenesli baročne orgle, namesto renesančnih, uničenih v pruskem bombardiranju leta 1757. Poleg tega je še več predvsem baročnih nagrobnikov, leseno ''Križanje'' Františka BílekaBílka z oltarno menzo in [[vitraj]]i vodilnih umetnikov zgodnjega 20. stoletja.
 
=== Kapela svetega Venčeslava ===
[[Slika:Korunni komora dvere.JPG|thumb|upright|Kapela sv.svetega Venčeslava, vstop v zakladnico s českimičeškimi kronskimi dragulji]]
Osrednji in najbolj svetnajsvetejši prostor v stolnici je kapela sv.svetega Venčeslava. Zgrajena je nad prvotnim grobom svetega Venčeslava kot ločeno svetišče, vstavljeno v cerkev, in njennjegova konceptzasnova spominja na relikviarijsko skrinjo relikvij. Spodnji del kapele je okrašen s slikami iz ''Pasijonapasijona'' in dragihdragimi kamnovkamni, zasajenihzasajenimi v pozlačen omet. Zunanjost, je v nasprotju s sijajno notranjostjo, sledipodobna karlstejnskikarlštejnski kapeli Svetegasvetega Križa. Nad mrežo tik ob oltarju, kjer je bilo shranjeno mazilno olje med kronanjem, je naslikan portret Karla IV. Slike so bile spremenjene v 70. letih 15. stoletja, ko so naslikaliv tudizgornjem figuredelu angelovkapele innaslikali pokroviteljevtudi vangele zgornjemin delu kapelepokrovitelje. OstaleDruge slike v tem prostoru predstavljajo prizore iz legend o sv.svetem Venčeslavu. Avtor je lahko mojster Litomerskegalitomerskega oltarja, ideološki avtor pa je predstojnik Jan iz WartenbergaVartenberka. Nadaljnje spremembe in dopolnitve so slike Daniela Alekseja iz Květne. Nad oltarjem, obdanje znaslikan angelivečbarvni jesveti naslikanVenčeslav, večbarvnaobdan kipz svetega Venčeslavaangeli, s sulico in ščitom. Izvira iz 70. let 14. stoletja, avtoravtorja jesta verjetno Peter Parler in njegov nečak Henrik. in jeJe najstarejši ohranjen prosto stoječprostostoječ kip svetnika. Na desni strani južne stene so vrata zaprta s sedmimi ključavnicami, ki vodijo do stopnišča v [[zakladnica|zakladnico]], kjerv kateri so shranjeni [[češki kronski dragulji]].
 
=== Kapele ===
[[Slika:Praha, Katedrála, půdorys kaple.svg|thumb|upright=1.4|Shematski tloris z označenimi kaprlsmikapelami]]
Južna in severna stena stolne cerkve in njen zaključek so obloženeobloženi z vencem kapel, s kapelo sv.svete Ljudmile, ki se začne desno od glavnega vhoda (vhod v stolnico, z novimi vrati pa je na levi strani).
 
;Neogotska ladja, južna stran:
:1 kapela sv.svete Ljudmile (prva)
:2 kapela Božjegabožjega groba
:3 kapela Tunovská (Tunska) - levo od vhoda v kapiteljsko knjižnico in arhiv
 
;Gotski del na južni strani:
:4 kapela Božjegabožjega groba (HasenburskáHazmburškae) - pod gotskim stolpom pri zadnjem vhodu v stolp
:5 kapela sv.svetega Venčeslava z grobom in vhodom v zakladnico
 
;Gotski prezbiterij:
[[Slika:Interior of St. Vitus Cathedral Prague 09.jpg|thumb|Collinova grobnica in kraljevi oratorij]]
[[Slika:Tomb of John of Nepomuk.JPG|thumb|Grob sv.svetega Janeza Nepomuka]]
 
:6 kapela sv.svetega Andreja (Martinickáiz Martinic) - nagrobnik J. BořitaBořite iz MartinitzaMartinic
:7 kapela sv.svetega Križa (Kristusov obraz ali sv.sveti Simon in Juda) - asimetrična, desna stran kvadratna, P. Parler, leva lomljena, M. Arras; kraljevi oratorij - poznogotski VladislavaVladislav JagiellaJagelonski, dostopen prekoiz [[Stara kraljeva palača, Praški grad |Stare kraljeve palače]]
:8 kapela sv.svete Marije Magdalene (Wallenstein) z nagrobniki MatijaMatije iz Arrasa in Petra Parlerja
:9 kapela sv.svetega Janeza Nepomuka (orig.izvirno Erhard in OtýlieOtilija VlašimskáVlašim, sv.sveti AdalbertaVojteh) z relikvijami sv.svetega Adalberta.Vojteha in Radima; v sprednjem delu kapele je srebrn grob Janeza Nepomuka
:10 kapela svetih relikvij (SaskaSaška, ŠternberskáŠternberska) z nagrobniki Otokarja I. (desno) in Otokarja II. (levo) iz obdobja Karla IV.
:11 kapela Svetesvete Trojice in Marije (cesarskacesarske), grob Spitihneva II. in BretislavaBžetislava I. – v osi stolnice
:12 kapela sv.svetega Janeza Krstnika (Arnoštova, sv.svetega Antona) - gotske grobnice BretislavaBžetislava II. in BorivojaBorživoja II., pod okni grobnicegrobnici nadškofov Antonína Brusa ziz Mohelnice in Martina Medka
:13 nadškofova kapela (PernštýnskáPernštejnska, sv.svete Háty-Agata.Agate) - renesančna grobnica Vratislava II. PernsteinaPernštejna, nadškofje pokopani v letih 1793- do 1901
:14 kapela sv.svete Ane (NostickaNostič) - na oltarni mizi je plošča iz leta 1266, originalizvirnik iz cerkve sv.svetega Martina iz Trierja
:15 kapela sv.svetega Mihaela (stara zakristija) - slika ''Kristusov krst'' Petra Brandla, obok s previsno streho
:16 kapela sv.svetega ZikmundaSigismunda (ČernínskáČerninska) z relikvijami svetnikov in grobnicami, med drugim Humprechta Černina iz Chudenic in Sigismunda Bathorija
 
;Neogotska ladja, severna stran:
:17 WohlmuthováWohlmuthov kor z baročnimi orglami
:18 kapela zakramenta
:19 kapela novega nadškofa z grobnicami škofa Antonina Podlahija in nadškofa, Františkakardinala kardilaFrantiška Tomáška; v tej kapeli sta še dva prazna prostora za pokop.
:20 kapela SchwarzenberskáSchwarzenberska
:21 kapela sv.svete Anežke Češke (do 1989 BartonBartonova iz DobenínaDobenina)
 
== Grobnice kraljev in cesarjev ==
[[Slika:PO2 Vit.jpg|thumb|Nagrobnik češkega kralja Otokarja II. Pšemisla]]
Grobnice čeških kraljev se shranijo v kraljevi grobnici v kleti stolnice, dva kralja v Collinovem mavzolejemavzoleju znotrajv stolnicestolnici in drugih dveh kraljev in kneziknezov v koru.
# [[Otokar I. Pšemisl]], češki kralj (1155, 15. december 1230)
# [[Otokar II. Pšemisl]], češki kralj (1232, 26. avgust 1278)
# [[Rudolf II. Habsburški]], vojvoda avstrijski (1271, 10. maj 1290)
# [[Judita Habsburška]], češka kraljica (13. marec 1271, 18. junij 1296) – žena kralja [[Venčeslav II.|Venčeslava II.]]
# [[Rudolf I. Habsburški]], češki kralj (1282, 4. julij 1307)
# [[Blanka Margreta Valoisiz Valoisa]], kraljica svetegaSvetega rimskega cesarstva in češka kraljica (1317, 1. avgust 1348) – žena svetega rimskega cesarja in češkega kralja Karla IV.
# [[Karel IV. Luksemburški]], sveti rimski cesar in češki kralj (14. maj 1316, 29. november 1378)
# [[Václav IV.]], češki kralj in sveti rimski cesar (26. februar 1361, 16. avgust 1419)
# [[Jirži Podebradski]], češki kralj (6. april 1420, 22. marec 1471)
# [[Ana JagellonskáJagelonska]] (23. julij 1503, 27. januar 1547) – žena [[Ferdinand I. Habsburški|cesarja Ferdinanda I.]]
# [[Ladislav Pohrobek]], češki kralj (22. februar 1440, 23. november 1457)
# [[Ferdinand I. Habsburški]], sveti rimski cesar in češki kralj (10. marec 1503, 25. julij 1564)
# [[Maksmilijan II. Habsburški]], sveti rimski cesar in češki kralj (31. julij 1527, 12. oktober 1576)
# nadvojvodinja Eleonora (4. november 1568, 12. marec 1580) – hči Maksmilijana II.
# [[Rudolf II. Habsburški]], sveti rimski cesar in češki kralj (18. julij 1552, 20. januar 1612)
# [[Marie Amálie Rakouská|Marija Amalija Habsburško-Lotarinška|Marie Amálie Rakouská]], vojvodinja parmska (26. februar 1746, 18. junij 1804) – žena vojvode Ferdinanda Parmskega
 
== Sklici ==