pravopis
m Bot: Popravljanje preusmeritev |
pravopis |
||
Vrstica 11:
Ob sorazmerno široki uporabi osiromašenega urana (predvsem v vojnah) se pojavlja vprašanje o škodljivih učinkih urana na [[zdravje]]. Ker so uran in njegove spojine strupeni, poleg tega pa tudi rahlo [[radioaktivnost|radioaktivni]], je bilo od [[Zalivska vojna|Zalivske vojne]] dalje izvedenih precej raziskav o vplivu urana na človeški organizem, ki v večini primerov potrjujejo škodljivost za zdravje. Poleg tega pa poročajo o razmahu precej resnih bolezni ([[rak (bolezen)|rak]], genetske okvare) ravno na območjih, kjer je bila množično uporabljena municija iz osiromašenega urana (npr. na [[Kosovo|Kosovu]]) leta [[1999]] in v [[Irak]]u leta [[1991]] in [[2003]]). Nekateri ga smatrajo tudi kot glavni vzrok [[Zalivski sindrom|zalivskega sindroma]].
Pri otrocih britanskih vojakov, ki so se bojevali v Zalivskih vojnah in kjer je bilo uporabljeno strelivo z osiromašenim uranom, so raziskave pokazale, da se je število raznih razvojnih nepravilnosti povečalo za približno 50 % v primerjavi z
Pri [[bogatenje urana|bogatenju urana]] nastane torej osiromašeni uran v obliki [[uranov heksafluorid|uranovega heksafluorida]] (UF<sub>6</sub>), ki je v stiku z vodo visoko reaktiven in tvori topno [[fluorovodikova kislina|fluorovodikovo kislino]] (HF) in [[uranil fluorid]] (UO<sub>2</sub>F<sub>2</sub>). Slednji je izjemno strupen, zato pretvorijo UF<sub>6</sub> v manj nevarne oblike, ki so kemično bolj stabilne in primernejše za daljše shranjevanje ali prevoz (oksidi, kot sta UO<sub>2</sub> in U<sub>3</sub>O<sub>8</sub>, ali pa kovinska oblika).
| |||