Redakcija: 18:49, 24. marec 2016 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.287 urejanj pravopis ← Starejše urejanje		Redakcija: 08:52, 2. april 2016 uredi razveljavi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.287 urejanj pravopis Novejše urejanje →
Vrstica 12: == Življenjepis == Luka Svetec je končal [[licej\|licejski]] študij v [[Ljubljana\|Ljubljani]] ter nato med ~~leti~~letoma 1848 in 1849 študiral pravo v Ljubljani, študij pa je dokončal 1853 na [[dunaj]]ski [[univerza\|univerzi]] ter takoj po končanem študiju odšel službovat na [[Hrvaška\|Hrvaško]]. Od 1861 je bil [[adjunkt]] v [[Mokronog]]u in [[Kočevje\|Kočevju]], leta 1864 pa je postal [[sodnik]] na [[Brdo pri Lukovici\|Brdu pri Lukovici]], 1866 pa [[policija\|policijski]] [[komisar]] na ljubljanskem magistratu. Med ~~leti~~letoma 1871 in 1872 je opravljal službo [[notar]]ja v [[Idrija\|Idriji]], ter od 1873 dalje v Litiji. Svetec je v politiki deloval od 1862 dalje in bil naslednje leto izvoljen v kranjski deželni zbor. Kot poslanec je zagovarjal pravice [[Slovenci\|Slovencev]], potrebo po slovenski [[univerza\|univerzi]] in načela naravnega prava proti načelom zgodovinskega. Kranjski deželni zbor ga je 1867 izvolil v dunajski državni zbor; v katerem je iz bojazni pred zaostritvijo nemškoliberalne vladne usmeritve glasoval za [[dualizem]]. Leta 1873 se je začasno umaknil iz politike in se 1877 vanjo ponovno vrnil, ko je bil izvoljen v kranjski deželni zbor. Ob smrti [[Janez Bleiweis\|J. Bleiweisa]] je bil razglašen za njegovega naslednika, kar pa ni obveljalo. Kot zagovornik pretežno »staroslovenskih idealov« se je ločil od [[Anton Mahnič\|A. Mahniča]] se pridružil liberalcem in bil do 1895 voljen v kranjski deželni zbor.

Luka Svetec: Razlika med redakcijama