Avgust Žigon: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m {{Normativna kontrola}} |
pravopis |
||
Vrstica 9:
== Delo ==
Njegov znanstveni opus sestavljajo [[znanstvenokritična izdaja|kritične izdaje]] literarnih tekstov, biografski, bibliografski in zgodovinsko-faktografski članki ter problemske razprave o literarnoteoretičnih in estetskih vprašanjih. Že med študijem je začel raziskovati [[France Prešeren|Prešernovo]] pesniško delo in življenje, zvezo z [[Matija Čop|Matijem Čopom]] ter literarno- in kulturnozgodovinsko problematiko njegove dobe. Odkrival, objavljal in komentiral je pomembno gradivo: Prešernov zapuščinski akt, popis [[Matija Čop|Čopove]] [[knjižnica|biblioteke]] in dokumente o [[cenzura|cenzuri]] [[krajnska čbelica|''Kranjske čbelice'']], prispeval je biografske članke o [[France Prešeren|Prešernu]] in [[Fran Levstik|Franu Levstiku]], pripravljal pa je tudi izdajo Levstikovih del, a je ni dokončal. ''Prešernova čitanka'' in monografija ''France Prešeren – poet in umetnik'' {{Cobiss|ID=4222979}} sta bili natisnjeni že med
Uveljavil se je predvsem kot glavni predstavnik teorije o matematični arhitektoniki v poeziji, ki jo je razvijal od leta 1905 v več revijalnih objavah in jo dopolnil ob izbranih primerih iz [[France Prešeren|Prešernove]] [[poezija|poezije]]. Arhitektonska teorija izhaja iz prepričanja, da je [[umetnina]] zgrajena okrog idejno-vsebinskega središča po načelih [[simetrija|simetrije]] in pravilnega sorazmerja sestavnih delov, kar je mogoče dognati s formalno [[analiza|analizo]] in izraziti s številčnimi shemami: v takšni zgradbi se združujejo ideali [[antična umetnost|antične]] in novejše [[evropska umetnost|evropske]], zlasti [[romantična umetnost|romantične umetnosti]].
| |||