Redakcija: 21:19, 29. avgust 2014 uredi Rotlink (pogovor \| prispevki) 1.660 urejanj m slepa povezava ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:19, 1. april 2016 uredi razveljavi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.265 urejanj pravopis Novejše urejanje →
Vrstica 148: Usodo dokumentov je določil sporazum o združitvi Zvezne republike Nemčije in Nemške demokratične republike. Ta je ob še nadaljnjem upoštevanju zakonodaje Vzhodne Nemčije dovolil večji dostop in uporabo dokumentov. Vzporedno z odločitvijo, da se arhiv hrani na osrednji lokaciji na Vzhodu, je določil tudi, kdo ima lahko vpogled v dokumente, pri čemer dovoljuje vsakemu posamezniku, da vidi svoj dosje. Leta 1992 je nemška vlada preklicala tajnost arhivov in odločila, da se Stasijev arhiv odpre. Med ~~leti~~letoma 1991 in 2011 je dostop do svojih dokumentov zahtevalo približno 2,750.000 posameznikov, pretežno državljanov nekdanje Vzhodne Nemčije.<ref>{{navedi splet \|url=http://www.guardian.co.uk/world/2011/mar/13/east-germany-stasi-files-zirndorf \|title=Germans piece together millions of lives spied on by Stasi \|work=The Guardian \|date=13. 3. 2011 \|author=Helen Pidd \|accessdate=3. 5. 2013}}</ref> Odločitev je ljudem omogočila izdelavo duplikatov. Eno izmed pomembnih vprašanj je bilo tudi, kako lahko mediji uporabljajo in koristijo arhiv. Odločili so, da smejo mediji pridobiti dokumentacijo, dokler je razosebljena. To je omogočilo dostop tudi mladoletnim osebam in nekdanjim članom Stasija. === Sojenje nekdanjim sodelavcem Stasija ===

Stasi: Razlika med redakcijama