Josip Lenarčič: Razlika med redakcijama

odstranjen 1 zlog ,  pred 4 leti
pravopis
(slika z Wikipodatki)
(pravopis)
 
== Življenjepis ==
Josip Lenarčič se je rodil [[22. februar]]ja [[1856]] na Vrhniki. Obiskoval je [[Realka|realko]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] (1866–72) in nato tehniko oziroma poljedelsko visoko šolo na [[Dunaj]]u, kjer je leta 1877 diplomiral. Po očetovi smrti je prevzel gospodarstvo na Vrhniki in postal tudi lastnik Kotnikove opekarne. Kmalu se je uveljavil v gospodarskem in političnem življenju Vrhnike. Leta 1880 je postal vrhniški občinski svetnik, 1882 je bil soustanovitelj vrhniške posojilnice in Kmetske posojilnice za okolico Ljubljane. Od leta 1879 je bil član Kmetijske družbe in od 1896 član ljubljanske trgovske in obrtne zbornice, ki ji je tudi predsedoval medv letiletih 1903-19111903−1911. Leta 1908 je kupil steklarno v [[Josipdol|Josipdolu]] na [[Pohorje|Pohorju]]. A jo je že 1909 zaprl, saj je bila proizvodnja v njej predraga. To je bila zadnja pohorska [[glažuta]], Lenarčič pa investiral v tamkajšnji [[kamnolom]] in prebivalcem Josipdola je poslej zaslužek prinašala obdelava [[tonalit]]a.
 
Njegov sin Milan Lenarčič je kasneje dal zgraditi [[Gozdna železnica Brezno - Josipdol|gozdno železnico Brezno - Josipdol]], ki je kamnite kocke, robnike in druge izdelke prevažala do naselja [[Podvelka]] v Dravski dolini. Postaviti je dal tudi manjšo [[Hidroelektrarna|hidroelektrarno]], ki je podnevi gnala stroje, ponoči pa osvetljevala bivalne prostore.
V letih 1926 do 1928 je bil tudi predsednik Jugoslovanskega gozdarskega združenja (J. Š. U.) v [[Zagreb]]u in bil dolgoletni podpredsednik. Kot član odseka za agrarno reformo in za promet, industrijo in trgovino je vodil anketo za pravično rešitev agrarne reforme in se zlasti zavzemal za zaščito privatnih gozdov.
 
V kranjskem deželnem zboru je Lenarčič zastopal okraje [[Postojna]]-[[Vrhnika]]-[[Lož]] kot pripadnik [[Narodna napredna stranka|Narodne napredne stranke]] med letiv letih 1891–901 in1908–12. V tem času je bil član številnih odborov in komisij: član upravnega (1891–901) in finančnega (1908–12) odseka ter poročevalec zlasti, v cestnih in vodovodnih zadevah. Bil je tudi član močvirskega odbora (1893), deželne komisije za revizijo zemljiško-davčnega katastra na Vrhniki (1895), komasacijskega odseka (1899), odseka za kmetijske zadruge (1899) in član konzorcija za zgradbo vrhniške železnice (1897).
 
Zavzemal je za ločitev vrhniške občine (1898), za učenje [[Ruščina|ruskega jezika]] (1899), proti konzumnim društvom in za produktivne zadruge (1899) ter očital programu [[Krščanski socialisti|krščanskih socialistov]] , da je revolucionaren (1897). Svojim delavcem je prepovedal vsako javno nasprotovanje proti svoji stranki. Napisal je Misli o agrarnoj reformi u Sloveniji (Ljubljana, 1921), v kateri piše da za Slovenijo agrarna reforma ni potrebna in Valutno vprašanje v Jugoslaviji.
254.251

urejanj