* '''imenovanje za koroškega vojvodo''' v letu 1181.<ref>Kosi, M. (1994). Str. 174.</ref> Med letiletoma 1181 in 1194 je bil zaradi mladoletnosti pod skrbništvom babenberžanskega strica [[Leopold V. Babenberški|Leopolda V. Babenberškega]], nato pa je zavladal samostojno.<ref name ="A"/> Z avstrijskim vojvodom [[Friderik I. Babenberški|Friderikom I. Babenberškim]] pa je že leta 1197 odpotoval na [[Križarske vojne|križarsko vojno]], a je na tem pohodu leta 1198 zbolel za gobavostjo, zato se je moral vrniti, v letu 1202 predčasno predati svojo oblast mlajšemu bratu Bernardu, še istega leta pa je tudi umrl.<ref name ="D"/><ref name ="C"/><ref>Kosi, M. (2001). Str. 128, 132.</ref> Kot vojvoda je Ulrik II. skrbel tudi za cerkev; tako je Št. Pavlu podaril posestva pri [[Ljubljana|Ljubljani]] z vsem sodstvom (vse do krvnega sodstva), Bernard je ob svojem nastopu te privilegije potrdil. <ref>Hauptmann, L (1999). Str. 111.</ref> Ulrik se je pri izvajanju svoje oblasti opiral na svoje [[Ministeriali|ministerialno]] plemstvo, s katerim se je ob sprejemanju pomembnih odločitev tudi posvetoval, npr. ob pritožbah koroškega samostana Svetega Georga v letu 1199 in leta 1200 glede vprašanja zvišanja cerkvenih dajatev.<ref>Komac, A. (2006). Str. 114.</ref>
