Mihail Mihajlovič Bahtin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 12:
V letih po študiju je s svojimi privrženci oblikoval t. i. [[Bahtinov krog]], ki so ga med drugim sestavljali [[L. Pumpianski]], [[V. Voloshinov]], [[I. Sollertinski]] in [[P. N. Medvedjev]]. Člani skupine so razpravljali o temah, kot so vpliv [[Februarska revolucija|Ruske revolucije]] na življenje Sovjetskih državljanov in vloga socialnih razmer v pomenu umetniških oz. literarnih del. O svojih filozofskih ter literarnih idejah je Bahtin začel tudi pisati. Leta 1919 je objavil svoje prvo delo, moralno-filozofski članek ''Umetnost in odgovornost''. Naslednje delo je izdal šele deset let kasneje.
 
Med letiletoma 1924 in 1929 je živel v [[St. Petersburg|Leningradu]]. V tem času je nadaljeval srečanja s svojim krogom, svoja dela pa se odločil deliti z javnostjo. Leta 1929 je objavil svoje prvo večje delo, naslovljeno ''Problemi poetike Dostojevskega'', v katerem je definiral pojem [[dialogizem|dialogizma]], ki velja za enega njegovih najpomembnejših konceptov. Kmalu po izidu dela, je bil obtožen prepovedanega sodelovanja s skrivnimi gibanji Ruske [[Pravoslavna cerkev|Pravoslavne cerkve]]. Ali je bila obtožba resnična ali je služila le kot orodje za utišanje Bakhtinovih idej je še zmeraj neznano. Bakhtin je bil posledično obsojen na izgnanstvo v Sibirijo, vendar je bila na podlagi njegovega slabega zdravja kazen znižana na šestletno izgnanstvo v Kazahstan. Leta 1930 se je tako preselil v kazahstansko mesto Kustani. Uspel si je pridobiti pravico lastne izbire zaposlitve (izgnancem je bilo delovno mesto v večini določeno s strani vlade) in začel delati kot računovodja v lokalni vladni pisarni. V času izgnanstva je še naprej pisal spise, iz javne sfere pa se je v večini umaknil.
 
Leta 1936 se je vrnil v Rusijo. Najprej se je nastanil v mestu Saransk, kjer je učil na Mordovijskem Pedagoškem inštitutu, leto kasneje pa se je premaknil v Savelovo, mesto le okoli 100 kilometrov oddaljeno od Moskve. Zaradi neposredne bližine prestolnici, se je Bahtin lahko ponovno začel udejanjati v javnih akademskih krogih. V tem času je bilo za objavo sprejetih kar nekaj njegovih spisov, a mu je na koncu izdajo v skladu s predhodnimi izkušnjami onemogočila zunanja sila. Tokrat je bil to začetek II. sv. vojne. Leta 1938 je moral Bakhtin zaradi poslabšanja bolezni prestati amputacijo desne noge. Po operaciji se mu je zdravstveno stanje kmalu začelo boljšati kar je v Bahtinu sprožilo obdobje produktivnosti.