Redakcija: 18:52, 24. marec 2016 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.265 urejanj pravopis ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:43, 1. april 2016 uredi razveljavi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.265 urejanj pravopis Novejše urejanje →
Vrstica 12: == Življenjepis == Stare je ~~med~~od ~~leti~~leta [[1862]] do [[1866]] v [[Praga\|Pragi]] študiral [[slavistika\|slavistiko]], [[zgodovina\|zgodovino]] in [[geografija\|geografijo]]. Po končanem študiju je bil od [[1967]] dalje profesor v [[Osijek]]u, [[Varaždin]]u, [[Bjelovar]]ju in od [[1891]] do [[1894]] v [[Zagreb]]u začasni vodja višje [[realka\|realke]] ter od [[1897]] do [[1904]] realne gimnazije. Stare je bil leta 1867 tudi eden od soustanoviteljev [[Dramatično društvo\|Dramatičnega društva]] v Ljubljani, za katerega je prevedel več del iz [[češčina\|češkega jezika]]. Na [[Hrvaška\|Hrvaškem]] pa je bil več let odbornik [[Matica hrvatska\|Matice hrvatske]]. Stare se je zavzemal za tesnejše sodelovanje [[Slovenci\|Slovencev]] in [[Hrvati\|Hrvatov]]. Na njegove poglede sta vplivala utemeljitelj [[Hrvaška akademija znanosti in umetnosti\|Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]] [[Josip Juraj Strossmayer\|J.J. Strossmayer]] in zgodovinar [[Franjo Rački\|F. Rački]]. Dopisoval je v več hrvaških in slovenskih [[časopis]]sov. Zaslovel je z delom ''Občna zgodovina za slovensko ljudstvo''. Obsežno delo je izšlo ~~med~~od ~~leti~~leta [[1874]] do [[1891]] pri [[Mohorjeva družba\|Mohorjevi družbi]] v [[Celovec\|Celovcu]] v 15 snopičih na 2500 straneh. Za zbirko ''Die Völker Oesterreich-Ungarns'' je napisal knjigo ''Die Kroaten im Königreiche Kroatien und Slavonien'' (Dujaj, 1882) == Literarno delo ==

Josip Stare: Razlika med redakcijama