Botanični vrt Univerze v Ljubljani: razlika med redakcijama

pravopis
(pravopis)
Vrt je po odhodu Francozov in obnovi avstrijske uprave (1814) deloval še naprej kot srednješolska ustanova in se polagoma razvil v središče botaničnih raziskav na tedanjem [[Kranjska|Kranjskem]]. Hladnikov naslednik je bil [[Ivan Nepomuk Biatzóvszky]], sledil pa mu je [[Andrej Fleischmann]]. Vrt je v tem času nenehoma napredoval, leta 1867, ko je Fleischmann umrl, pa je vodstvo prevzel [[Valentin Konšek]], ki je vrt preusmeril v vzgojo sadnih dreves, kar je drastično zmanjšalo število rastlinskih vrst. Leta 1886 je vodenje prevzel [[Alfonz Pavlin]] in v vrtu naštel samo še 312 rastlinskih vrst, to številko pa je s pomočjo izmenjav med vrtovi do leta 1910 povečal na 6412 rastlinskih vrst. Pavlinovo obdobje (1886–1931) pomeni čas temeljitih raziskav kranjske flore, nastanek herbarijske zbirke ‘''Flora exsiccata Carniolica''’ (1901-1936) in zbiranje herbarijske dokumentacije v samem vrtu.
 
Ob ustanovitvi ljubljanske univerze (1919) je vrt postal njen del (1920), njegove herbarijske zbirke pa temelj [[herbarij|herbarija]] današnjega [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|oddelka za biologijo]]. Leta 1945 je vodstvo vrta prevzel [[Jože Lazar]]. V času njegovega vodenja so zgradili [[rastlinjak]] in [[Laboratorij|laboratorijski prostor]], obnovili so pomožne vrtnarske naprave, skopali [[bajer]], kjer so opazovali procese zaraščanja, in uredili [[skalnjak]] na katerem so zbrali rastline z goratih delov [[Kras]]a. Med letiletoma 1960 in 1992 je botanični vrt vodil [[Vinko Strgar]], ki je bil biolog in tudi izučeni [[vrtnar]] - praktik. Opravil je več raziskav na primerkih slovenskih endemitov.
 
=== Seznam vodij Botaničnega vrta ===
255.936

urejanj