Sonar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 5:
Princip sonarja že milijone let uporabljajo živali ([[delfini]], [[kiti]], [[netopirji]]), na idejo, da bi se zvok dalo uporabiti za določanje potopljenih ladij, pa je prvi prišel [[Leonardo Da Vinci]]. Nato se na tem področju dolgo časa ni zgodilo nič. Prvi zametek bodočega sonarja se je pojavil v [[19. stoletje|19. stoletju]], ko so [[zvon]] v slabem vremenu uporabljali kot nekakšen zvočni [[svetilnik]] ter z njim opozarjali posadke ladij na bližino obale in nevarne čeri. Ta tehnika pa je prav prišla tudi pri polarnih raziskavah, ko je odbiti zvok posadko ladje v slabem vremenu ali temni noči opozarjal na bližino velikih [[ledena gora|ledenih gora]]. Isto tehniko so leta [[1912]] uporabljali tudi na nesrečnem [[RMS Titanic|Titaniku]].
 
Prvi [[patent]] za sonar je bil leta [[1912]] in [[1913]] podeljen britanskemu meteorologu in nemškemu fiziku. Medtem pa je nek Kanadčan v [[Združene države Amerike|ZDA]] zgradil prvi sonar in ga leta [[1914]] tudi preizkusil za prenos [[morsejeva abeceda|morsejeve abecede]] in določanje lokacije predmetov v vodi. Izbruh [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] in boj proti nemškim [[podmornica]]m je dodatno spodbudil razvoj sonarja. Tako so Britanci med letiletoma [[1916]] in [[1917]] izdelali ASDIC, prvi zares uporabni aktivni sonar, ki je zmogel najti sovražnikovo podmornico. Do takrat so nemške podmornice iskali samo s pasivnim sonarjem, ki pa ni bil tako zelo učinkovit. Britancem so kmalu zatem sledili Američani, vendar pa njihov sistem vse do [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] ni bil nikoli tako dovršen kot britanski. V drugi svetovni vojni je bil sonar že dobro uveljavljeno orožje za boj proti podmornicam, ki so ga tekom vojne še dodatno izpopolnil. Med 2. SV je bil angleški sonar (ASDIC) še posebno učinkovito orožje proti nemškim podmornicam. S svojim zloveščim piskanjem je spravljal nemške podmorničarje v blaznost. Po vojni pa so ga začeli uporabljati tudi v [[medicina|medicini]], [[industrija|industriji]] in v [[znanost]]i.
 
Sonar deluje vse od področja [[infrazvok]]a pa do področja [[ultrazvok]]a. Katero [[valovna dolžina|valovno dolžino]] uporablja, je odvisno od namena uporabe. Najbolj se uporablja aktivni sonar. Ta deluje na principu oddanega in odbitega zvočnega valovanja. Tako imamo na eni strani oddajnik in sprejemnik, na drugi pa nek neznan objekt. Oddajnik odda zvok, ta potuje do neznanega objekta, se od njega odbije in nato potuje nazaj proti sprejemniku, ki ga sprejme. Tam se zvok obdela; na podlagi časa potovanja zvoka od oddajnika do sprejemnika je možno ugotoviti oddaljenost in smer gibanja neznanega objekta. Medtem pa pasivni sonar deluje tako, da samo sprejema zvoke iz okolice in jih ustrezno razvršča ter obdela. Slednjega veliko uporabljajo bojne podmornice, saj lahko aktivni sonar z oddajanjem zvoka izda položaj podmornice. Poleg vojaškega področja pa se uporablja tudi v [[biologija|biologiji]] pri raziskovanju morskih sesalcev, kot so kiti in delfini. Poleg tega se aktivni sonar veliko uporablja tudi na civilnem področju. Predvsem na področju [[ribištvo|ribištva]] in [[oceanografija|oceanografskih]] raziskavah. Uporabljajo ga tudi že skoraj vse večje ladje pri določanju globine morja.