Dalmacija: Razlika med redakcijama

odstranjen 1 zlog ,  pred 3 leti
pravopis
(pravopis)
(pravopis)
 
== Zgodovina ==
Dalmacija je [[zgodovina|zgodovinska]] [[pokrajina]] v sestavi Hrvaške, ki je bila poseljena že v [[neolitik|neolitski dobi]]. Od [[bakrena doba|bakreno]]-[[bronasta doba|bronaste dobe]] so živeli v njej [[Iliri]] in po ilirskih Dalmatih so ji Rimljani dali sedanje ime. Od kulturnih narodov so prodrli vanjo najprej [[Stari Grki|Grki]] ter v 5. in 4. stoletju pr. n. št. ustanovili v njej trgovske naselbine Vis, Hvar, Trogir, Solin, Korčulo in druge, v 3. stoletju pr. n. št. pa se jim je pridružilo nekaj [[Kelti|keltskih]] plemen. V njenem južnem delu je takrat že obstajala [[država]] ilirskega plemena [[Ardiejci|Ardiejcev]]. Rimljani so jih v dveh vojnah medod letileta 229 do 219 pr. n. št. premagali in začeli osvajati Dalmacijo. Dalmatinski Iliri so se Rimljanom veškrat uprli, vendar so bili vsakokrat premagani in za časa [[cesar]]ja [[Oktavijan Avgust|Oktavijana Avgusta]] dokončno podjarmljeni in postopno poromanjeni.
 
Sprva je rimska provinca [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] obsegala ozek obmorski pas od [[reka|reke]] [[Timav]] v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] do Lezha v [[Albanija|Albaniji]]. Vojni pohodi Oktavijana 35 - 33 pr. n. št. in njegovega pastorka [[Tiberij]]a po letu 15 pr. n. št. so ozemle razširili vse do [[Donava|Donave]], in nastal je t. i. veliki ''Ilirik''. Pred letom [[12 pr. n. št.]] se je zahodna meja ''Ilirika'' umaknila od reke Timav na [[Raša, Istra|Rašo]] in na [[Hrušica (planota)|Hrušico]]. Zaradi upora dalmatinskih in panonskih plemen 6 - 9 n. št. je bil ''Ilirik'' razdeljen v podonavsko provinco ''Panonijo'' in v južnejši, ožji ''Ilirik''; ta je kmalu dobil uradni naziv [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacija]]. Zgodovinarji predvidevajo, da je Dalmacija s skrajnim severozahodnim koncem morda segala na območju [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]] in [[Lož]]a tudi na ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]].
246.710

urejanj