'''Litografija''' ali '''kamnotisk''' je [[grafika|grafična]] tehnika odtisa [[risba|risbe]] s kamnite plošče na [[papir]].
Litografija predstavlja enega najpomembnejših tiskovnih postopkov za razmnoževanje narisanih slik. Postopek je med letiletoma 1796 in 1798 iznašel [[Nemci|Nemec]] [[Aloys Senefelder]]<ref>Zgodovina v slikah, zv. 15, str 7162; DZS 1980</ref> iz [[München|Münchna]]. V veljavi je bila od srednjega veka dalje. Na litografijah so upobljeni predvsem gradovi, cerkve in kraji. Litografije predstavljajo najstarejše upodobitve, poleg tega pa posredno prikazujejo in pričajo o načinu življenja in oblačilnem videzu ljudi. Prednosti litografije pred [[bakrorez]]om in [[lesorez]]om je v tem, da omogoča zelo hitro delo in visoko naklado. Postopek so največ uporabljali pri tiskanju [[časopis]]ov, zaradi česar je zgodovina litografij neločljivo povezana s časopisno [[ilustracija|ilustracijo]]. Leta 1817 se pojavijo barvne litografije, pri kateri so uporabili od devet do enajst barvnih plošč za natis ene slike.
Pomembnejši zbirki litografij, ki prikazujeta slovenske kraje, sta zbirka [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevih]] litografij ter Stara in Nova Kaiserjeva Suita.
