Univerza Ernsta Moritza Arndta Greifswald: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q165528
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 14:
}}
 
'''Univerza Ernsta Morita Arndta Greifswald''' ({{jezik-de|Ernst-Moritz-Arndt-Universität Greifswald}}, {{jezik-la|Alma mater gryphiswaldensis}}, ''Universitas gryphiswaldensis'' ali ''Academica gryphica'') je univerza s sedežem v [[Greifswald|Hanzeatskem mestu Greifswald]] v [[Nemčija|nemški]] deželi [[Mecklenburg-Predpomorjanska|Mecklenburgu-Predpomorjanski]]. Ustanovljena je bila leta 1456, kar pomeni, da je za univerzami v Heidelbergu, Kölnu, Leipzigu in Rostocku četrta najstarejša univerza v Nemčiji in druga najstarejša univerza v baltskem prostoru. Od leta 1648 do 1815 je bila najstarejša univerza na [[Švedska|Švedskem]], med letiletoma 1815 in 1945 pa najstarejša univerza v [[Prusija|Prusiji]]. Danes na njej študira približno 12.300 študentov.
 
== Zgodovina ==
Vrstica 23:
Po krajšem obdobju (1527-1539), ko ni delovala, je bila univerza v Greifswaldu znova vzpostavljena kot protestantska deželna univerza. Pomorjanski knez [[Filip I.]] je univerzi prepustil nekdanji dominikanski samostan in jo tesno povezal z organizacijo cerkve - profesor teologije je bil obenem duhovnik v [[cerkvena občina|cerkveni občini]] sv. Nikolaja v središču mesta in generalni superintendent za kneževino [[Pomorjanska-Wolgast|Pomorjanska]]. Tudi drugi deli univerze so imeli povezave z okoljem: profesorji prava so bili obenem sodniki na dvornem sodišču, profesorji medicine obenem zdravniki in umetniki obenem vzgojitelji princev.
 
Leta 1604 je bila v Greifswaldu odprta prva centralizirana univerzitetna knjižnica v Greifswaldu. V poravnavo zaostalih plačil profesorjem je knez [[Bogislav XIV.]] leta 1634 univerzi prepustil nekdanji samostan Eldena in 14.000 ha zemlje, s čimer se je greifswaldska univerza uvrstila med največje zemljiške posestnike med nemškimi univerzami. Med letiletoma 1648 in 1815 je nad delom Pomorjanske, tudi nad Greifswaldom, vladala Švedska in univerza je bila podrejena švedski politiki. V tem času je v Greifswaldu študiralo več kot 1500 Švedov. Med letiletoma 1747 in 1750 so po načrtih profesorja matematike zgradili baročno glavno poslopje univerze (''Hauptgebäude''). V letu 2006 je bila ta nazadnje temeljito prenovljena, med drugim so ponovno odprli tudi zgodovinsko avlo (''Aula'').
 
Potem ko je leta 1815 prešla pod prusko oblast, se je univerza razvijala naprej. Leta 1905 je bil ob pravni fakulteti odprt še ekonomski oddelek, fakulteta pa preimenovana v Fakulteto za pravne in državne vede. Leta 1912 je bila v Greifswaldu ustanovljeno nemško Paleontološko društvo (''Paläontologische Gesellschaft''). V času weimarske republike se je univerza še širila, odprti so bili nordijski inštitut, inštitut za palestinske vede in biološka raziskovalna postaja na otoku [[Hiddensee]].
 
Leta 1933 je bila univerza poimenovana po [[Ernst Moritz Arndt|Ernstu Moritzu Arndtu]], ki je leta 1791 v Greifswaldu študiral, med letiletoma 1800 in 1811 pa bil profesor zgodovine. Zaradi Arndtove sporne zgodovinske vloge se redno pojavljajo zahteve za preimenovanje univerze, ki pa so bile dosedaj po posvetovanjih vedno zavrnjene.
 
Ob koncu druge svetovne vojne je bila univerza zaprta, a so jo znova odprli 15. februarja 1946. Po ukazu sovjetskih sil je ekonomski oddelek ostal zaprt. Z ustanovitvijo [[Nemška demokratična republika|NDR]] je prišlo še do drugih organizacijskih sprememb, med drugim je bila ukinjena Fakulteta za pravne in državne vede. S stavko študentov leta 1955 pa se je univerza lahko ubranila s strani državnega vodstva načrtovano preureditev medcinske fakultete v vojaškomedicinsko. Kljub temu pa je univerza do leta 1989 morala izvajati program vojaške medicine.