Družba Jezusova: Razlika med redakcijama

odstranjenih 38 zlogov ,  pred 4 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 85.10.45.12 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot
m (vrnitev sprememb uporabnika 85.10.45.12 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot)
[[Slika:Ihs-logo.svg|thumb|Znak jezuitov]]
'''Družba Jezusova''' oziroma '''jezuiti''' je skupnost [[moški]]h [[Menih|redovnikovredovnik]]ov [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]]. Leta [[1534]] jo je ustanovila skupina [[diplomirancev]] [[Pariz|pariške]] [[univerza|univerze]], ki jo je vodil [[Ignacij Lojolski]]. Uradno ime skupnosti jezuitov je '''Družba Jezusova''' iz [[latinščina|latinskega]] ''Societas Iesu'' oz. ''Societatis Jesu''.
 
Na svetu je danes okoli 21.000 jezuitov, katerih geslo je »Vse v večjo [[Bog|Božjo]] [[slava|slavo]]« (latinsko ''Ad maiorem Dei gloriam'').
== Zgodovina skupnosti ==
=== Nastanek ===
Družbo Jezusovo je leta 1534 ustanovil [[Ignacij Lojolski]]. S šestimi somišljeniki so v [[Parizu]] dali obljube [[uboštvo|uboštva]] in [[čistost]]i. Odločili so se, da grejo [[Misijon|misijonaritmisijon]]arit v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Vojna med [[Benetke|Benečani]] in [[Otomansko cesarstvo|Turki]] jim je preprečila to namero, zato so začeli delovati po mestih na severu [[Italija|Italije]]. Pridružilo se je več novih članov, zato so zaprosili [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] za priznanje in usmeritev reda. Leta 1540 jo je papež potrdil kot red katoliških duhovnikov. Edini vir dohodka je bila [[miloščina]]. Za vrhovnega predstojnika (generala) je bil izvoljen Lojolski, ki je preostanek življenja preživel v [[Rimu]]. Tam je pisal ''Pravila'' [[reda]] (''Konstitucije'') in vodil hitro napredujoči red.<ref name=ZK>{{cite book |title=Zgodovina krščanstva |year=1992 |publisher=Državna založba Slovenije |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=29084160 |pages=417-421}}</ref>
 
==== Značilnosti ====
 
=== Izgon jezuitov ===
V 18. stoletju so bili očetje jezuiti številni in bogati, veljali so za [[cerkveno aristokracijo]]; v vsej katoliški polovici Evrope je izbrani cvet mladine obiskoval njihove šole; usmerjali so mišljenje kraljev in kraljic; imeli so svoje misijone na [[Kitajska|Kitajskem]], imeli so glavno besedo v španskih ter portugalskih [[kolonializem|kolonijah]] [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. V nekaj letih pa se je zrušila ta mogočnost.
 
Očitali so jim, da je bila njihova morala preveč prizanesljiva, vedno pripravljena k transakcijam, nagnjena k prilagoditvam; kako je njihova nadrobna kazuistika kaj primerna, da jo obrnejo v svoj prid grešniki; kako je njihov bog slaboten in pristranski, saj podeljuje svojo milost tistim, ki ga zanjo ne prosijo in najde v še takih človeških napakah nagib za upravičenje; kako so bili dosti preveč zapleteni v stvari tega sveta, na nebesa pa so pozabljali. Čeprav očitki niso bili novi, so bili vse bolj številčni in poudarjeni.