Potres: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ads |
m vrnitev sprememb uporabnika 212.235.247.92 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 193.2.39.205 |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Sanfranciscoearthquake1906.jpg|thumb|250px|Posledice potresa v [[San Francisco|San Franciscu]] leta [[1906]]]]
'''Potres''' je sunkovito [[nihanje]] tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč. Močnejši potres lahko povzroči rušenje zgradb in neposredno tudi smrt ljudi, zato potres po navadi pojmujemo kot naravno katastrofo. Nastane lahko iz več razlogov. Močnejši potresi so večinoma [[Tektonika plošč|tektonskega]] izvora in nastajajo kot posledica nenadnih lomov v zemeljski [[Skorja (geologija)|skorji]], ki jih povzroča premikanje [[litosfera|litosferskih]] plošč. Drugi pogostejši naravni vzroki potresov so [[vulkan]]ska dejavnost in [[Zemeljski plaz|plazovi]]. Umetni potres povzroči podtalna [[Jedrsko orožje|jedrska eksplozija]].
mogena območja. Potres nastane v trenutku, ko se v žarišču ali hipocentru del potencialne energije [[elastična napetost|elastičnih napetosti]] spremeni v kinetično energijo elastičnih nihajev. To [[nihanje]] se širi v obliki primarnih (''longitudinalnih'') valov kot reakcija snovi na spremembo prostornine in sekundarnih (''transverzalnih'') valov kot reakcija snovi na spremembo oblike ter polariziranih elastičnih valov ob [[diskontinuiteta]]h. Valovi se po fizikalnih zakonih [[odboj|odbijajo]] (''reflektirajo''), [[lom]]ijo (''reflektirajo''), [[uklon|uklanjajo]] (''difraktirajo'') in intrefektirajo med seboj. V [[Zemlja|Zemlji]] se gibljejo kot prostorski valovi in po Zemljini površini kot površinski valovi. Potresni valovi se začno širiti z majhnega prostora (''volumna''), v katerem se v zelo kratkem času sprosti ogromna [[energija]]. Ta prostor se največkrat poistoveti s »točko« - to je tista točka, ob kateri je prišlo do primarnega loma [[kamnina|kamnin]]. Rušenje ob prelomu se nato širi od te začetne točke naprej s prelomno [[hitrost]]jo, ki je približno enaka hitrosti transverzalnih valov,toda vsaka točka preloma je izvor vseh treh vrst prostorskih oziroma površinskih valov. ▼
Potres označimo z njegovo [[magnituda|magnitudo]]. Z empiričnimi formulami lahko iz magnitude ocenimo sproščeno količino energije pri potresu. Učinke potresa na okolje in ljudi opišemo z [[Evropska makroseizmična lestvica|Evropsko makroseizmično lestvico]] (12 stopenj, meri učinke - na [[stavba]]h, v [[narava|naravi]], ...). Magnitude in intenzitete ne gre zamenjevati, saj prva pove velikost potresa in se izračuna iz zapisa potresnih valov na potresnih opazovalnicah, druga pa nam pove, kakšno škodo so naredili potresni valovi na površju, in je lahko subjektivna...
Točko v zemeljski [[Skorja (geologija)|skorji]] kjer se lom prične imenujemo žarišče potresa ali [[hipocenter]]. [[Epicenter]] je točka na zemeljski površini vertikalno nad hipocentrom. Žarišče potresov tektonskega izvora je po navadi v zgornjih plasteh zemeljske skorje ( približno do globine 15 km), v nekaterih posebnih primerih pa lahko doseže globino največ do približno 700 km.
S potresi se ukvarja [[seizmologija]]. Naravnih potresov v nasprotju z [[ognjenik|ognjeniškimi]] izbruhi ni mogoče napovedati.
== Nastanek potresa ==
Potresi so posledica [[elastičnost]]i kamnin, ki sestavljajo naš planet. Nenadni premik nekje v notranjosti Zemlje ali na njeni površini vzbudi elastične [[valovanje|valove]], ki se širijo iz žarišča in ki v slučaju močnejšega tektonskega potresa lahko povzročijo občutljivo tresenje tal na oddaljenosti tudi več sto kilometrov.
▲
== Vrste potresov ==
| |||