Ženska volilna pravica: Razlika med redakcijama

Za udeležbo žensk v različnih društvih je bilo manj ovir kot pri uveljavnjanju volilne pravice. Članstva v društvih so ženskam pomagala pri uveljavitvi njihovih pravic in pri preboju v politične vode. Pravice žensk do članstev sta do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] urejala Zakon o društvenem pravu in Zakon o shodnem prave. V prvih povojnih mesecih je bil zakon, ki je ženskam prepovedoval članstvo v političnih strankah, razveljavljen. Ženske so imele vidnejše vloge v dobrodelnih društvih že v [[19. stoletje|19. stoletju]]. V Ljubljani je leta 1834 nastalo prvo Zavetišče za varovanje malih otrok. Predstojnica zavetišča je bila soproga deželnega guvernerja. Leta 1840 je bil ustanovljen poseben ženski odbor zavetišča in takrat so ženske dobile pomembnejšo vlogo v vodenju društva. Odbor je sestavljalo 24 članic, plemkinj in soprog pomembnejših meščanov. Eno redkih društev, ki so ga ustanovile ženske je bilo [[Evangelijsko žensko društvo v Ljubljani|Evangelijsko žensko društvo v Ljubljani]], ustanovljeno leta 1852. V društvo so bile včlanjene ljubljanske evangeličanke. Med prva ženska dobrodelna društva spada tudi Društvo milosrčnih gospa, ustanovljeno v šestdesetih letih 19. stoletja, ki je daljni predhodnik današnjega [[Rdeči križ|Rdečega križa]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] so se leta 1876 katoliške ženske organizirale pod okriljem Družbe svetega VicencijaVincencija Pavlovanskega, ki je bila največja katoliška dobrodelna ustanova na Slovenskem. Povezovala je moška dobrodelna društva. Leta 1882 je bila v Ljubljani ustanovljena Družba gospa krščanske ljubezni svetega Vincencija Pavlovanskega. Več možnosti soodločanja pa se je ženskam odprlo v socialni društvih. Ena izmed takih sodelovanj med društvom in oblastjo je bilo sodelovanje žensk iz Splošnega ženskega društva pri glasovanju za ureditev službenega razmerja poslov Deželne vlade za Slovenijo. V medvojnem obdobju so tudi ženska društva prvič zaposlila lasten kader, pred tem so tudi v ženskih društvih delali moški. Jugoslovanska ženska zveza pa je na državna telesa pošiljala ogromno pripomb ženskih društev, predlagala je, da država imenuje dve zastopnici slovenskega ženstva. Leta [[1936]] je bila v Ljubljani ustanovljena podružnica Mednarodne zveze za zaščito otrok. K ustanovitvi so bile povabljene tudi delegatke društev: Kola jugoslovanskih sester v [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[Celje|Celju]], Telesnokulturnega in izobraževalnega društva Antena, Banovinskega dečjega doma v Ljubljani, Društva Dom visokošolk.