Zgodovina umetnosti: Razlika med redakcijama

odstranjenih 654 zlogov ,  pred 3 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 193.2.60.207 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Sporti
(večino)
m (vrnitev sprememb uporabnika 193.2.60.207 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Sporti)
[[Slika:Arabian nights manuscript.jpg|thumb|upright=1.5|Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu]]
 
'''Zgodovina umetnosti''' je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja kuriodizacijoperiodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti. [[Umetnostna zgodovina]] pa je humanistična veda, ki z raziskovanjem okoliščin nastanka, vsebine in oblike pojasnjuje razvoj likovne umetnosti.
 
Zgodovina umetnosti je tudi zgodovina katerihkoli [[Vizualizacija podatkov|vizualnih]] izdelkov,(naušloprjatulogija) ki jih je izdelal človek in jih uporabljal za estetske ali komunikacijske namene, izražanje idej, čustev ali, na splošno, pogled na svet.
 
Zgodovina umetnosti proučuje: [[arhitektura|arhitekturo]], [[kiparstvo]], [[glasba|glasbo]], [[slikarstvo]], [[literatura|literaturo]], [[gledališče]], [[ples]], [[film]], [[fotografija|fotografijo]], oblikovanje in grafične umetnosti. Poleg starih oblik umetniške(naušloprjatulogija)gaumetniškega izražanja, kot so [[moda]] in [[gastronomija]], so novi načini izražanja, ki se štejejo kot umetnost: [[video]], [[računalniška umetnost]], [[performans]], [[oglaševanje]], [[animacija]], [[televizija]] in [[videoigre]]. Mislim koga to sploh zanima.
== Stroke likovne umetnosti ==
* kiparstvo
* arhitektura
* [[umetna obrt]] (naušloprjatulogija)
 
== Zgodovinski razvoj ==
Zgodovini umetnosti pogosto rečejo tudi kronologija mojstrovin, ustvarjenih v različnih c(naušloprjatulogija)ivilizacijahcivilizacijah po vsem svetu. S tem se tesneje ukvarja [[umetnostni zgodovinar]]. Svoje delo lahko opredeli kot pregledovanje vizualne in materialne kulture ali kot prispevek na področjih, povezanih z umetnostno(naušloprjatulogija) zgodovino, to so [[antropologija]] in [[arheologija]]. V slednjih primerih so umetniški predmeti arheološki [[artefakt]]i.
 
== Umetnost starega veka ==
[[Slika:Venus of Willendorf frontview retouched 2.jpg|thumb|Willendorfska Venera, Naravoslovno-zgodovinski muzej, Dunaj]]
 
Prvi konkretni artefakti človeške umetnosti so iz kamene dobe (zgornji [[paleolitik]], [[neolitik]] in [[mezolitik]]). V paleolitiku (25.000–8.000 pr. n. št.) je bil človek lo(naušloprjatulogija)veclovec in je živel v jamah, kjer se je razvilo [[Jamske poslikave|jamsko slikarstvo]]. V naslednjem obdobju (mezolitik, 8.000–6.000 pr. n. št.) in v obdobju neolitika ((naušloprjatulogija)6.000–3.000 pr. n. št.), ko se je človek stalno naselil in se ukvarjal s kmetijstvom, so družbe postale vse bolj kompleksne, religija je pridobivala na pomenu, pojavila se je [[obrt]]na proizvodanja. V bronasti dobi (okoli 3.000–1.000 pr. n. št.) se pojavijo prve civilizacije.
 
30.000 pr. n. št so bile kulture med seboj nepovezane. Sku(naušloprjatulogija)noSkupno jim je izražanje [[simbol]]ov, ki so imeli vlogo sporočevalca (boginja rodovitnosti, zvezde, luna, sonce). Ta umetnost se je v Evropi nadaljevala tudi po nastanku visokih kultur.
 
Dela prazgodovinskih kultur se delijo na tri smeri:
:(naušloprjatulogija)
:::*[[naturalizem|naturalistične]] upodobitve (izvor v [[Čarovništvo|magiji]], naslonitev na posnemanje narave)
:::*simboli, [[piktogram]]i (znamenja za obrede)
:::*zavestno okraševanje (fafej)
 
(naušloprjatulogija)
:'''[[Arhitektura]]:''' Stavbe, ki so služile kot biva(naušloprjatulogija)liščabivališča ali svetišča, imajo danes status monumentalnih spomenikov, npr. [[Kamniti velikani|Megalitski krog]], [[Stonehenge]] v [[Anglija|Angliji]], ok. 2100–2000 pr. n. št.
 
:'''[[Kiparstvo]]:''' V ospredju je povezava z naravo in nadnaravnimi silami. Prvi kipi so nastali s sestavljanjem kosti, školjk ali kamnov. Upodabljali so ikone, ki so bile daritve bogovom, npr. [[Willendorfska Venera]], Krems na [[Donava|Donavi]], ok. leta 20.000 pr. n. št.
 
:'''[[Slikarstvo]]:''' Slikarske upodobitve so redke, ohranjene so le v jamah, kjer jih vremenske razmere niso poškodovale, npr. Risba mamuta, jama Pech-Merle v Franciji, ok. 20(naušloprjatulogija).000 pr. n. št.; Upodobitev konja in abstraktni znaki, jama Lascaux v Franciji, ok. 15.000 pr. n. št.; Bik, jama [[Altamira]] v [[Španija|Španiji]], ok. 14.000–10.000 pr. n .št.
 
==== Paleolitik ====
Paleolitik je imel svojo prvo umetniško manifestacijo 25.000 pred našim štetjem, ko je dosegel vrhunec v Magdalenskem obdobju (± 15.000–8.000 pr. n. št.). Sledove umetnih predmetov so našli v južni Afriki, zahodnem Sredozemlju, srednji in(naušloprjatulogija) vzhodni Evropi ([[Jadransko morje]]), [[Sibirija|Sibiriji]] ([[Bajkalsko jezero]]), [[Indija|Indiji]] in [[Avstralija|Avstraliji]]. Ti prvi predmeti so običajno orodja iz kamna ([[kremen]], [[obsidian]]), [[les]]a ali [[kosti|ko(naušloprjatulogija)sti]]. Za slikanje v rdeči barvi je bil uporabljen železov oksid, v črni barvi manganov oksid in za oker glina. Ohranjene (naušloprjatulogija)umetnosti iz tega obdobja je malo; rezbarije iz kamna ali kosti in jamsko slikarstvo, to je še posebej obsežno v francosko-kantabrijski regiji. Slike imajo magično (religiozno) vsebino ali s(naušloprjatulogija)oso naturalistične (slike živali). Pomembne so predvsem jame Altamira, Trois Frères, Chauvet in [[Lascaux]]. Skulpture(naušloprjatulogija)(naušloprjatulogija) žensk (Venerine figurice) so verjetno uporabljali v kultih plodnosti.
 
==== Neolitik ====
Za to obdobje j(naušloprjatulogija)eje okoli 8.000 pr. n. št. na današnjem Bližnjem vzhodu značilna človekova stalna naselitev, ukvarjanje s kmetijstvom in živinorejo in nastanek vere. Skalna umetnost v Ibersko-sredozemskem baz(naušloprjatulogija)enubazenu je nastala v mezolitiku in neoli(naušloprjatulogija)tikuneolitiku. Primeri vklesanih shematičnih ljudi in drugih figur so v El Cogul, Valltorta, Alpera in Minateda. Ta vrsta upodabljanja je(naušloprjatulogija) bila tudi v severni Afriki (Atlas, Sahara) in na področju sodobnega Zimbabveja. Neolitsko slikarstvo je bilo shematično, zreducirano na osnovne črte (človek v obliki križa (naušloprjatulogija)in ženska trikotne oblike). Jamske slike so ob reki Pinturas v Argentini, še posebej Cueva de las Manos. V uporabni umetnosti je nekaj lončenine, okrašene z odtisi školjk. Novi materiali so bi(naušloprjatulogija)libili jantar, kristali, kremen, jaspis, itd. V (naušloprjatulogija)tem času so nastala tudi prva mestna naselja, ostanki so v Tell as-Sultan ((naušloprjatulogija)[[Jeriho]]), [[Jarmo]] ([[Irak]]) in [[Çatal Höyük]] (Anatolija).
 
==== Kovinske dobe ====
Zadnja prazgodovinska faza je doba kovin, saj so se elementi, kot so baker, bron in železo, izkazali za zelo uporaben material. Iz bakrene dobe so znani [[Kamniti velikani|megaliti]], spomeniki iz kamna ([[dolmen]] in [[menhir]] ali angleški cromlech) v veličast(naušloprjatulogija)nihveličastnih kom(naušloprjatulogija)pleksihkompleksih [[Stonehenge]]. V Španiji se je oblikovala kultura ''Los Millares'', kultura čaš in poslikane človeške figur(naušloprjatulogija)efigure z velikimi očmi. Na Malti so opazni tempeljski kompleksi Mnajdra, Tarxien in [[Ġgantija]]. Na Balearskih otokih so megalitski ostanki: ''naveta'', grobnica v obliki prisekane piramide; ''taula'', dva velika kamna, ki stojita vertikalno in horizontalno drug nad drugem; ''intalaiot'', stolp s pokrito komoro in lažno kupolo.
 
V železni dobi sta pomembni fazi v Evropi halštatska ([[Hallstatt]], Avstrija) in latenska ([[La Tene]], Švica) kultura. Prva je nastala med 7. in 5. st. pr. n. št., poznana je po nekropolah z grobnicami v obliki gomil in leseno pokopno sobo v obliki hiše, ki jo pogosto spremlja štirikolesni voziček. Lončarstvo je bilo polikromatično z geometričnimi okraski in kovinskimi aplikacijami. La Tene je nastal med 5. in 4. st. pr. n. št. in je bolj poznan kot zgodnja keltska umetnost. Znani so številni predmeti iz železa, kot so meči in kopja, ki so slabo ohranjeni, bronasti okrašeni ščitniki, fibule in drugi predmeti. Okras je bil pod vplivom grške, etruščanske in skitske umetnosti.