'''Slovenski glasnik''' je bila literarna revija, ki je izhajala med letiletoma [[1858]] in [[1868]]. V prvih letih je nosila naslov ''Glasnik za literaturo in umetnost'' in nato ''Glasnik slovenski, lepoznansko-podučen list''. Izhajala je v [[Celovec|Celovcu]], urejal jo je [[Anton Janežič]].
Anton Janežič, gimnazijski učitelj, je že med letiletoma [[1850]] in [[1853]] v Celovcu izdajal revijo [[Slovenska bčela]]. Prva številka ''Glasnika'' je izšla že leta [[1854]], a dlje od prve številke ni prišlo. Štiri leta kasneje je ob čedalje večjem krogu izobraženih [[Slovenci|Slovencev]], ki so znali poprijeti tudi za pero, znova poskusil z izdajanjem. Literatom je za objave ponudil honorarje, a postavil tudi pravila, kakšno naj bo pisanje v ''Glasniku''. Jezik je morala biti lepa [[slovenščina]], ki bi v [[novela (književnost)|novela]]h in [[povest]]ih opisovala domače dogajanje.
V prvi številki je [[Fran Levstik]] objavil svoj [[književni program]] [[Popotovanje od Litije do Čateža]], predstavili so se tudi [[Simon Jenko]], [[Ivan Tušek]] in [[Fran Erjavec]]. V reviji so svoja dela objavljali skoraj vsi tedaj pisoči avtorji, med njimi tudi [[vajevci]]
