Bližnji vzhod: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ttrilar (pogovor | prispevki)
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 47:
Zahodne velesile so kazale veliko zanimanje za to regijo vse bolj tudi zato, ker so bila v njej na začetku 20. stoletja odkrita velika najdišča nafte. Z naraščanjem pomena nafte v svetovnem gospodarstvu je naraščala tudi odvisnost zahodnih velesil od bližnjevzhodnih najdišč nafte, s tem pa tudi potreba po njihovem nadzoru. Ameriške naftne družbe so tako že v tridesetih letih prevzele delno lastništvo nad [[Iraq Petroleum Company|Iraško naftno družbo]], [[Standard Oil Company]] iz Kalifornije pa si je pridobila pravice za 50 % načrpane nafte v [[Saudova Arabija|Saudovi Arabiji]].
 
===Med letiletoma 1945 in 1979===
Po drugi svetovni vojni se je vpliv ZDA na Bližnjem vzhodu dodatno okrepil. Pri tem so se ameriški naftni in politični strateški interesi medsebojno prekrivali. Ameriška diplomacija se je na Bližnjem vzhodu naslanjala na tri zaveznike: [[Iran]], Saudsko Arabijo in [[Izrael]].
 
Izrael je kot bližnjevzhodna država nastal šele leta 1948. Ker so ga ZDA ves čas brezpogojno podpirale, je bil vojaško močnejši od arabskih držav. Z gospodarskega vidika je bolj kot druge države v regiji sodeloval pri [[globalizacija|globalizaciji]], predvsem zaradi svojih stikov z EU in ZDA. Politično pa je bil Izrael v regiji ves čas osamljen in osovražen, saj je veljal za zahodni ''tujek'' v arabskem svetu. Zato so se zvrstile štiri izraelsko-arabske vojne (1948, 1956, 1967 in 1973), v katerih pa je Izrael vedno zmagal.
 
===Med letiletoma 1979 in 2001===
Leta 1979 je v Iranu prišlo do šiitske revolucije in v Afganistan je vdrla [[sovjetska armada]], kar je oboje oslabilo vpliv ZDA v regiji. Leta 1979 pa je pod ameriškim pokroviteljstvom prišlo tudi do podpisa premirja med Egiptom in Izraelom. Egipt je tako postal prva arabska država, ki je podpisala premirje z Izraelom. Še več vpliva v regiji pa so si ZDA povrnile z začetkom vojne med Irakom in Iranom leta 1980. Režim [[Sadam Husein|Sadama Huseina]] je sebe v tej vojni razumel kot trojni obrambni zid: sodobne arabske države pred vrnitvijo religioznega režima; sunitov pred šiiti; Arabcev pred Perzijci. Irak sta v vojni z Iranom podpirali ZDA in Francija. Po osemletni vojni z Iranom pa je Irak leta 1990 zasedel [[Kuvajt]], ki je imel 9 % svetovnih zalog nafte. Sledila je [[zalivska vojna|prva zalivska vojna]], v kateri je Irak premagala koalicija arabskih in zahodnih držav. To koalicijo so v arabskem svetu občutili kot še eno v vrsti ponižanj arabskega sveta s strani Zahoda: vojna je bila dokaz, da arabska nacija ni obstajala, da so obstajali le interesi arabskih držav in njihovih državnih voditeljev, ki so hoteli ostati na oblasti.