Miheil Saakašvili: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Opombe: --{{nanoškrbina}} |
pravopis |
||
Vrstica 6:
Kot perspektivnega pravnika-politika so ga leta 1995 pritegnili v burno gruzijsko politiko. Že na volitvah 1995 je bil izvoljen za poslanca v parlament, na listi stranke tedanjega predsednika [[Eduard Ševardnadze|Ševardnadzeja]]. V parlamentu je predsedoval odboru, ki je bil pristojen med drugim za ustvarjanje neodvisnega sodstva in nepolitične policije. Leta 2000 je bil imenovan za podpredsednika [[Svet Evrope|Parlamentarne skupščine sveta Evrope]]. Istega leta je postal minister za zakonodajo (in javno upravo) v vladi predsednika Ševardnadzeja.
Leta 2001 je odstopil kot minister in iz stranke, češ da ni imel zadostne možnosti za boj s korupcijo v politiki in pravosodnih organih. V tem času je postal drugi najbolj priljubljeni politik v Gruziji, za predsednikom Ševardnadzejem. Ustanovil je svojo stranko (Združeno narodno gibanje), [[Politična desnica|desnosredinsko]], poudarjeno nacionaistično stranko. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 je Saakašvilijeva stranka dosegla tretje mesto. Ob sumu volilne goljufije je po volitvah prišlo do množičnih nemirov, med katerimi je predsednik Ševardnadze odstopil ([[Revolucija vrtnic]]). Januarja 2004 je na izrednih predsedniških volitvah z izjemnimi 96% glasov zmagal Saakašvili<ref>[https://www.rtvslo.si/svet/gruzija-ogromna-podpora-sakasviliju/14050 Gruzija: Ogromna podpora Sakašviliju Po podatkih vzporednih volitev je zmagal skupni kandidat opozicije in vodja novembrske žametne revolucije v Gruziji Mihail Sakašvili
Politična premoč, ki jo je Saakašvili pridobil v letih pred in z izvolitvijo mu je omogočila začetek korenitih reform. Na simbolni ravni je bila prva zamenjava zastave, druge simbolne poteze pa so bile prošnja za sprejem v [[Evropska unija|EU]] ter vzajemna podpora "[[Oranžna revolucija|oranžni revoluciji]]" v Ukrajini. Parlament je leta 2007 na predlog Saakašvilija potrdil željo, da se Gruzija vključi v zvezo [[NATO]]. V notranji politiki je Saakašvili dosegel zaznavne uspehe v boju s [[Korupcija|korupcijo]], tako v pravosodnih organih (zlasti policiji) kot pri uradništvu. Policiji je dal velika pooblastila, kar pa je privedlo do nekaterih zlorab (mučenje osumljencev, veliko povečanje zapornikov). Reformiral je zdravstvo in šolstvo. Skoraj vse zdravstvene ustanove so privatizirali, večini prebivalcev pa zagotovili subvencionirano [[zdravstveno zavarovanje]]. Kakovost zdravstvenih storitev se je zvišala, vendar so nekateri prebivalci ostali brez zadostnega zavarovalnega kritja. V šolstvu je Saakašvilijeva oblast uspela odpraviti korupcijo (na primer kupovanje mest na univerzah); manj uspešni pa so bili pri izboljšavi osnovnega in srednjega izobraževanja.
Na gospodarskem področju je bila uspešna davčna reforma, pri kateri so se podjetniški davki znižali, a
Saakašvili je bil drugič izvoljen za predsednika Gruzije januarja 2008, vendar tokrat z manjšo podporo. Zaradi izgubljene rusko-gruzinske vojne, izgube ozemlja Južne Osetije ter gospodarskih sankcij iz strani Rusije je Saakašvili med ljudmi postal izredno nepriljubljen, kar je pripeljalo do številnih nasilnih demonstracij in celo upora v vojski. Na parlamentarnih volitvah oktobra 2012 je Saakašvilijeva stranka izgubila večino. Kmalu po izgubljenih volitvah je Saakašvili odpotoval v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je predaval na univerzi Tufts, Medford, [[Massachusetts]]. ▼
▲Saakašvili je bil drugič izvoljen za predsednika Gruzije januarja 2008, vendar tokrat z manjšo podporo.
==Opombe==
| |||