Prva babilonska dinastija: Razlika med redakcijama

Izvor Prve babilonske dinastije je precej težko izslediti, predvsem zaradi visoke podtalnice, ki je za seboj pustila zelo malo nedotaknjenega arheološkega gradiva. Vsi podatki o dinastiji zato izvirajo iz okoliških regij in pisnih dokumentov. O prvih petih kraljih od [[Sumu-abum|Sumu-abuma]] do [[Sin-mubalit]]a je znano samo to, da so bili [[Amoriti]] in ne domorodni [[Akadci |Akadci]]. Znano je tudi, da so imeli zelo majhno ozemlje. Ko je babilonsko prestol zasedel [[Hamurabi]], ki je bil tudi tudi Amorit, je njegovo kraljestvo posedovalo samo nekaj mest v okolici Babilona: [[Dilbat]], [[Sipar]], [[Kiš]] in [[Borsipa|Borsipo]]. Hamurabi je z vojnimi pohodi osvojil veliko ozemlja, vendar je Babilonija poleg [[Asirija|Asirije]], kjer je vladal [[Šamši-Adad I.]], in [[Larsa|Larse]], kjer je vladal [[Rim-Sin I.]], ostala samo ena od pomembnejših regij Mezopotamije.

Hamurabi je v trinajstem letu svoje vladavine začel ustvarjati Babilon kot središče, iz katerega bi se v prihodnosti lahko razvilo veliko cesarstvo. V tem letu je podjarmil Larso in preko nje dobil oblast nad donosnimi mestnimi središči [[Nipur]], [[Ur]], [[Uruk]] in [[Isin]]. Z njimi je v bistvu dobil oblast nad celo južno Mezopotamijo. Drugo mogočno središče politične moči v regiji je bila [[Ešnuna]], katero je Hamurabiju uspelo podjarmiti okoli leta 1761 pr. n. št.. Babilon je z njeno osvojitvijo pridobil dobro utečene trgovske poti in gospodarsko stabilnost. Babilonska vojska je kmalu zatem osvojila še Asirijo in del gorovja [[Zagros]] v sedanjen [[Iran]]u. Leta 1760 je končno osvojil še [[Mari]] in dobil oblast nad skoraj celim ozemljem, ki ga je v 3. tisočletju pr. n. št. posedovala [[Tretja urska dinastija]].

Hamurabijevo drugo ime je bilo Hamurapi-ilu, kar pomeni »Hamurapi bog« ali morda »Hamurapi je bog«. Lahko bi bil tudi [[Amrafel]], kralj Šinarja (Sumerije) iz judovskega Svetega pisma in [[Abraham]]ov sodobnik. Abraham je po sodobnih razlagah Svetega pisma živel od leta 1871 do 1784 pr. n. št..

Nedavni prevod tablic z najdišča Chogha Gavaneh v osrednjem Zagrosu, Iran, ki datirajo približno v leto 1800 pr. n. št., je pokazal, da je imelo mesto tesne stike zs pokrajino Djala v Mezopotamiji.

Pomemben vir podatkov za datiranje so [[Ami-Sadukova Venerina tablica|Ami-Sadukove Venerine tablice]] iz 17. stoletja pr. n. št., ki so prepis starejšega babilonskega besedila. O njih je bilo napisanih več knjig. Več datumov v starih izdajah je zastarelih in netočnih, dodatne težave pa povzroča dejstvo, da 21 letno podrobno opazovanje planeta [[Venera|Venere]] morda ne sovpada z [[Ami-Saduka|Ami-Sadukovo]] vladavino (1582—1562 pr. n. št.), saj njegovo ime ni posebej omenjeno. Omenjeno je samo Leto zlatega prestola. Nekateri stari tiskani viri trdijo, da izvirnik opisuje Venerin mrk, ki ga je povzročila Luna. Razlaga bi lahko bila napačna.<ref>E. Reiner, D. Pingree. ''Babylonian Planetary Omens The Venus, the Tablet of Ammisaduqa''.</ref> Statistična verjetnosti datiranja, ki temelji na opazovanju gibanja planetov, potrjuje leto leto 1659 pr. n. št. kot padec Babilona. Trenutno veljavna [[srednja kronologija]] je z astronomskega stališča prenizka.<ref>D.H. Kelley, E.F. Milone, A.F. Aveni (2004). ''Exploring Ancient Skies: An Encyclopedic Survey of Archaeoastronomy''. New York: Springer. ISBN 0-387-95310-8. </ref>