Ustava: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zeleni (pogovor | prispevki)
Zeleni (pogovor | prispevki)
Vrstica 33:
 
== Predmet ustave ==
Ustava vsebuje pomemben del določb o ustavnih človekovih pravicah. Tako so določene [[človekove pravice]] in svoboščine in pravice državljanov kakršne imajo v odnosu do državnih organov in državnih funkcionarjev.
Ustava praviloma določa pravice in dolžnosti državljanov in drugih ljudi v odnosu do državnih organov. Nato določa pravice in dolžnosti vseh vej oblasti: zakonodajalne, izvršne, upravne in sodne. Izvršna in upravna oblast sta običajno povezane v eno vejo. V osnovi je popisan postopek zakonodaje, pravic do volitev in obseg sprememb, ki jih volitve in referendumi omogočajo. Zapisane so pravice predstavnikov suverena, ljudstva ali interesnih skupnosti in dolžina njihovega mandata. Podobno velja tudi za mandat predstavnikov izvršne oblasti in sodne oblasti.
 
Ustava praviloma določa pravice in dolžnosti državljanov in drugih ljudi v odnosu do državnih organov. Nato določa pravice in dolžnosti vseh vej oblasti: zakonodajalne, izvršne, upravne in sodne. Izvršna in upravna oblast sta običajno povezane v eno vejo. V osnovi je popisan postopek zakonodaje, pravic do volitev in obseg sprememb, ki jih volitve in referendumi omogočajo. Zapisane so pravice predstavnikov suverena, ljudstva ali interesnih skupnosti in dolžina njihovega mandata. Podobno velja tudi za mandat predstavnikov izvršne oblasti in sodne oblasti.
 
Ustave lahko poznajo tudi pravilo enotnosti oblasti, kar pomeni, da izvoljeni predstavniki oblasti imenujejo tako vlado kot vse druge državne organe in so prav vsi tudi odgovorni za odgovorno državno vlado na vseh področjih. V takšni državi opozicija ni dovoljena oziroma je možna le v smislu novih idej in novih premislekov za vladajočega.
 
Poleg pomembnih podatkov o vejah oblasti določa tudi razmerja med posamezniki vejami. Tako določa primer nezaupnice, ko parlament odloča o mandatu predsednika izvršne oblasti, ustavne odločbe, ko sodna oblast odloča o kršitvi ustave, postopek imenovanja sodnikov in odgovornost in naloge, ki jih imajo veje oblasti za primer izrednega stanja. Določa tudi primere, ko lahko referendum nadomešča politično voljo parlamenta.