Fundamentalizem: Razlika med redakcijama

dodanih 1.559 zlogov ,  pred 4 leti
m
brez povzetka urejanja
m
 
Čeprav so imela v teku zgodovine številna gibanja karakteristike verskega fundamentalizma, sta se izraz in njegov pomen skovala šele v začetku 20. stoletja. Najpogosteje ga povezujemo z [[islam]]om v državah [[Bližnji vzhod|bližnjega vzhoda]], v manjši meri protestantizem v [[Združene države Amerike|ZDA]], čeprav bi se posamezni pojavi [[hinduizem|hinduizma]] v [[Indija|Indiji]], židovstva v [[Izrael]]u, pa tudi katolištva oz. pravoslavstva v Evropi in svetu - lahko označili kot verski fundamentalizem. Verski fundamentalizem se pogosto manifestira skozi popolno ali delno zavračanje modernih idej, najsi bodo s področja verske tolerance, [[sekularizem|sekularizma]], odnosa med [[spol]]oma ali pa razni dosežki znanosti in [[tehnologija|tehnologije]], ki iz različnih razlogov niso v skladu z določenim verskim naukom, doktrino ali religiozno [[dogma|dogmo]]. Mnogi obravnavajo verski fundamentalizem kot reakcijo na vrsto družbenih in [[ekonomija|ekonomskih]] problemov, katerih sodobne ideologije, kot sta npr. [[liberalizem]] in [[socializem]], nista zmogla rešiti. V takih primerih se verski fundamentalizem pogosto združuje z [[nacionalizem|nacionalizmom]], [[fašizem|fašizmom]] in [[rasizem|rasizmom]] ter, v nekoliko manjši meri, s [[konservatizem|konservatizmom]].
 
Fundamentalizem izredne poudarja skupne vrednote in tako poustvarja skupnost, ki komunicira preko vrednot in idej verskega teksta. Pri tem pomen pridobivajo tako duhovniki, sodniki, policisti, učitelji, zdravniki, ki negujejo tako vrednote besedil, ki so lahko izredno raznovrstne tako po pomenu kot uveljavitvi. Fundamentalizem je mnogokrat kritiziran kot neenotna neurejena skupnost izpostavljena mnogim konfliktom. Zaradi močne idejne zaslombe v verstvih in religijah mora fundamentalna skupnost, sekta ali družba biti jasno ločena od državnih funkcij. Vstavljanje verskih elementov v državne funkcije onkraj samih vrednot pomeni resno škodo fundamentalnim vrednotam.
 
Fundamentalizem je predvsem idejno politično gibanje ureditve družbe, pri čemer se naslanja na tradicionalne ali z vero in razumom prepredene starejše rešitve pri urejanju družbenih vprašanj. Fundamentalizem tako zahteva predvsem globlje in bolj podrobno preučevanje virov, ki jih družba že ceni in imajo v družbi že veljavo. Preučevanje teh virov, njihovo razumevanje in socializacija v fundamentalni skupnosti naj bi rešila težave, ki jih družba naslavlja. Fundamentalizem je kritiziran kot gibanje zaradi zlorab:
# Negovanje liberalnih vrednot, sekularizma je lahko izrazito sporno za fundamentalno vero, kjer je sekularnost podlaga, zaradi katere bi sicer vernik zapustil svojo skupnost in tako zapustil tudi vrednote skupnosti
# Opuščanje tehnoloških inovacij in fundamentalna prepoved določenih postopkov ovira tehnološki napredek. Fundamentalizem namreč zahteva moralno prepoved, ki je hkrati družbena ali celo zakonita prepoved.
Fundamentalizem je izrazito verska praksa preučevanja starih besedil in jihnjih nenehnonenehnega premišljevatipremišljevanja. V veliko verskih skupnosti je preučevanje verskih besedil del odraščanja, ima tudi elemente učenja jezikov, memoriziranja na pamet, učenja obrazcev in obredov. Fundamentalne skupnosti zahteve preučevanja le še zaostrizaostrijo, kar zahteva večji napor vernika, da lahko pripada.
 
Fanatik je pojav fundamentalne družbe, gre za posameznika, ki se osmisli predvsem kot pripadnik verske skupine. Praviloma so fanatiki osebe s slabo samopodobo, nizko izobrazbo, zaničevani tako v bližnji kot širši okolici, velik pomen življenjskega bivanja je posvečen fundamentalnim resnicam. Pojav fanatizma se najlažje zgodi ob osebi, ki verskega znanja ni pridobila prej ob marljivem študiju in delu, pa želi to nadomestiti in se oddaljiti od prejšnjih vedenj.
 
Fundamentalizem zaostruje mnoge elemente verujočega posameznika, saj skupnost verujočih omeji na bolj in manj delujoče in pomembne člane skupnosti. Osebe s kriminalno preteklostjo potrebujejo vso potrebno nego za nadaljnji razvoj in okrevanje.
 
Verska vzgoja in poudarjanje vrednot pri vzgoji je praviloma izredno cenjen del tako izobraževanja kot vzgoje otrok. A tovrstna vzgoja nima veliko povezave z napredovanjem znotraj družbe. Fundamentalizem je prepričan v škodljivost kršenja družbenih norm in v družbo, kjer so moralne, družbene in zakonite norme med seboj prepletene. Normativna ureditev je le redko razrahljana, kar pa naleti na odpor pri osebah, ki so odrasle v okolju, kjer je razrahljanost družbenih odnosov prinesla blagostanje. Fundamentalizem sam po sebi vsebuje raznovrstne pravice in dolžnosti, pri katerih nihče ni izjema. Liberalizem se sklicuje na iste pravice in dokazuje izjeme s političnim pritiskom.
 
 
1.859

urejanj