Kolonializem: razlika med redakcijama

Brez spremembe velikosti ,  pred 5 leti
pravopis
m
(pravopis)
Čeprav danes ni mogoče govoriti o enakem kolonializmu, kot mu je bilo človeštvo priča še v [[20. stoletje|20. stoletju]], je mogoče opaziti dramatične posledice. [[Ideologija|Ideološka]] opravičila kolonializma so upravičevala evropsko dominacijo in celo poudarjala prednosti, ki naj bi jih bila iz razmerja odvisnosti deležna neevropska ljudstva. Tako so nastali [[dihotomičnost|dihotomični]] pogledi na človeštvo, ki je s te perspektive razdeljeno med civilizirane in divjake, na kulturne in nekulturne, na večvredne in manjvredne rase. Ideloška opravičila so še danes tesno povezana z [[rasa|rasnimi]] in [[rasizem|rasističnimi]] teorijami. Prav tako pa je še nedokončano obdobje [[neokolonializma]], ki se ne veže toliko na dominacijo kolonialne metropole kot na dominacijo oziroma vpliv transnacionalnih družb.
 
Razmišljanja o kolonializmu se sedaj povezujejo sz izobraževalnimi ustanovami, networking povezavami in investiranjem in sponzoriranjem za družbo pomembnih dejavnosti. Avtonomno izobraževanje, še posebej univerzitetno, je izrazito odvisno od akademske avtonomije in finančne podprtosti, ki je praviloma v počasnem porastu. V smislu povezav med državami glede nekdanje kolonialne preteklosti je neizbrisna povezava ravno v izobraževalnem smislu, saj so tradicije vsaj za nekaj generacij prepletene še posebej v smislu pravnih tradicij. [[Korporativizem]] pomaga pri premagovanju tovrstnih prepadov, saj so vsi iskalci boljših plač motivirani, da osvojijo kulturno drugačno razmišljanje.
 
Neokolonializem kot očitek oziroma fenomen nepreseganja relacij do kolonialnega "gospodarja" je sedaj presežen z [[Globalizacija|globalizmom]], torej pojavom, da prevladujoča kultura preko trženja in proizvajanja svojih idej oblikuje cel svet hkrati.
255.706

urejanj