Redakcija: 19:01, 15. januar 2015 uredi 178.172.26.199 (pogovor) Redakcija 4357996 uporabnika 31.15.213.190 (pogovor) razveljavljena ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:56, 28. marec 2016 uredi razveljavi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.265 urejanj pravopis Novejše urejanje →
Vrstica 28: Biološko, omogoča talnim [[organizem\|organizmom]] ([[mikrob]]om in [[žival]]im) [[hrana\|hrano]] in [[razmnoževanje]]. Humus se pogosto opisuje kot »življenjska sila« tal. Kljub temu, da je težko opredeliti humus z natančnimi izrazi, pa gre za zelo zapleteno vsebino, polne [[narava\|narave]], ki še vedno ni povsem jasno raziskana. Fizično se lahko razlikujejo humus z organskimi snovmi v tem, da je slednji videti kot grob material, zs še vedno vidnimi grobimi ostanki rastlin, medtem ko v celoti humificirane organske snovi postanejo bolj enotne po videzu (temna, mehka, želatini podobna snov) in amorfne strukture, in lahko takšne ostanejo tisočletja ali več. To pomeni, da nima določene oblike, zgradbe ali značaja. Vendar pa humificirana organska snov, pri pregledu pod [[mikroskop]]om brez kemične obdelave, lahko razkrije majhne, vendar jasno prepoznavne [[rastlina\|rastlinske]], [[žival]]ske ali ostanke [[mikroorganizem\|mikroorganizmov]], ki so bili mehansko, vendar ne biološko razgrajeni. To kaže na zabrisano mejo med humusom in organskimi snovmi. V novejši [[literatura\|literaturi]] se humus jasno štejejo kot sestavni del organskih snovi v tleh (eng. Soil Organic Matter). Rastlinski ostanki (vključno s tistimi, ki so šli skozi živalska prebavila in so se izločili v živalskem blatu), vsebujejo organske spojine: [[sladkor]], [[škrob]], [[beljakovine]], [[ogljikovi hidrati]], [[lignin]], voski, smole in organske kislina\|kisline. Proces razpadanja organskih snovi v tleh se začne z razgradnjo sladkorjev in škroba iz ogljikovih hidratov, ki se zlahka razgradijo, ko razkrojevalci(npr.: deževnik) najprej napadejo mrtve rastlinske organe, medtem ko se preostala celuloza in lignin razgrajujeta počasneje. Enostavni proteini, organske kisline, škrob in sladkorji se razgradijo hitro, medtem ko surove beljakovine, [[maščobe]], voski in smole ostanejo razmeroma nespremenjene dlje časa. Lignin, ki ga počasi spreminjajo glive bele trohnobe , je ena glavnih predstopenj humusa skupaj s stranskimi proizvodi mikrobne in živalske dejavnosti. Humus, ki je končni produkt tega [[kolektiv]]nega procesa, je torej mešanica sestavin in zapletenih [[kemikalija\|kemikalij]] rastlinskega, živalskega ali mikrobnega izvora, ki ima številne funkcije in koristi v prsti.V večina humusa so vključene živalske [[fekalije]] bolj ali manj temne barve (glede na njihovo vsebnost organskih snovi). Humus, ki ga predelajo deževniki (vermikompost), je po mnenju nekaterih najboljši organski gnoj. Vrstica 34: ==Stabilnost humusa== Kompost, v katerem je mogoča nadaljnja razgradnja je včasih imenovan tudi učinkoviti ali aktivni humus, čeprav [[znanstvenik]]i pravijo, da če ni stabilen, to sploh ni humus. Ta vrsta komposta, bogata z ostanki [[rastline\|rastlin]] in fulvična [[kislina\|kislin]], je odličen vir rastlinskih hranil, vendar majhne vrednosti glede dolgoročne strukture tal in [[prst]]i. Po drugi strani pa je stabilni (ali pasivni) humus, sestavljen iz huminskih kislin in huminsa, tako zelo slabo [[topnost\|topen]] (oziroma tako tesno vezan na glinene delce in hidrokside), da jih [[mikroorganizem\|mikrobi]] ne morejo prodreti in so zato zelo odporni na nadaljnjo razgradnjo. Stabilni humus tako dodaja v zemljo nekaj hranil, vendar igra pomembno vlogo pri zagotavljanju fizične strukture. Nekaj zelo stabilnih kompleksnih humusov je preživelo že tisoče let. Najbolj stabilen humus pa je tisti, ki nastaja zs počasno [[oksidacija\|oksidacijo]] črnega [[ogljik]]a, po vključitvi finega [[oglje\|oglja]] v prahu v vrhnje plasti zemlje. Ta proces se odvija pri nastajanju rodovitne amazonske Dark Zemljine ali Terra pret de Indio. == Vir ==

Humus: Razlika med redakcijama