Ivan Žolger: Razlika med redakcijama

Kot minister je bil Žolger prvi in edini Slovenec ( tudi edini Jugoslovan) na takem položaju v Avstro-Ogrski. Četudi je do njega prišel kot visok uradnik in ne kot politik, se je vendar moral ukvarjati s političnimi vprašanji in tako je ob pisarni [[Jugoslovanski klub|Jugoslovanskega kluba]] v dunajskem parlamentu tudi Žolgerjev ministrski kabinet postal središče političnega gibanja Jugoslovanov, kjer so zbirali gradivo, nanašajoče se na južnoslovanske narode Avstro-Ogrske. Na njegovo zahtevo je nastala posebna cesarska komisija, ki je preiskovala nasilje zoper Slovence med [[Prva svetovna vojna|vojno]]. V odnosu do [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|cesarja]] Žlogar ni klečeplazil, ni izbiral besed in tudi ni prikrival neprijetnih dejstev.

 

 

Ob [[Prevrat 1918|prevratu 1918]] je [[Jugoslovanska demokratska stranka|JDS]] predlagala Žolgerja kot Slovenca na najvišjem položaju v avstrijski državni upravi za predsednika narodne vlade za Slovenijo, vendar ga je [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]] odklonila, češ da je preveč liberalen. Novembra 1918 se je vrnil v Slovenijo in ponudil svoje usluge [[Narodna vlada Slovenije|Narodni vladi]]; ta ga je 10. novembra postavila za predsdenika upravne komisije v oddelek za notranje zadeve. Kmalu je predložil načrt začasne ustave in uprave za Slovenijo, ki ga je sodelavci pripravil že na Dunaju. T. i [[Žolgerjeva ustava]] je izšla 14. novembra skoraj nespremenjena kot Naredba celokupne vlade o prehodni upravi na ozemlju Narodne vlade v Ljubljani. Čez 4 dni je Žolger postal še vodja pisarne za okupirano ozemlje.

== Glej tudi ==

*[[Seznam slovenskih diplomatov]]

 

{{DEFAULTSORT:Žolger,Ivan }}

 

[[Kategorija:Rojeni leta 1865]]