Moto Guzzi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
pravopis |
||
Vrstica 48:
Do sredine štiridesetih let so bili takratni tradicionalni enovaljni, [[Štiritaktni motor|štiritaktni]] motorji s prostornino 500 kubičnih [[Centimeter|centimetrov]] opremljeni z enim zgornjim, nadglavnim in enim stranskim [[Ventil|ventilom]] (princip poznan tudi kot ''IOE - Inlet over Exhaust'' ali ''F - glava''). Agregati so bili najzmogljivejši kar jih je Moto Guzzi izdelal za splošno javnost. Na drugi strani pa je družba oskrbovala tudi uradne dirkaške ekipe in privatne dirkače z motorji različnih konfiguracij ([[Odmična gred|tip odmične gredi]], število [[Ventil|ventilov]], postavitev valjev).
Od sredine petdesetih je Moto Guzzi skupaj
Obdobje po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je bilo za Mandello del Lario še posebej težko. Rešitev so našli v proizvodnji lahkih in poceni motociklov. Leta 1946 je v povojni [[Italija|Italiji]] 65 kubični ''Motoleggera'' postal zelo priljubljen. Dobro se je prodajal tudi 4-taktni, 175 kubični skuter ''Galletto''. Prvi so bili 160 kubični s tremi prestavami, leta 1952 pa so [[Prostornina|prostornino]] povečali na že omenjenih 175 kubičnih centimetrov z dodatno, četrto prestavo. Leta 1954 so volumen valjev dodatno še povečali na 192 cm³ ter leta 1961 dodali električni zaganjač. Tako je Moto Guzzi s skromnimi, lahkimi motornimi kolesi še naprej poudarjal svoje inovacije in predanost h kakovosti.
|