Moto Guzzi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Paul28 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 48:
Do sredine štiridesetih let so bili takratni tradicionalni enovaljni, [[Štiritaktni motor|štiritaktni]] motorji s prostornino 500 kubičnih [[Centimeter|centimetrov]] opremljeni z enim zgornjim, nadglavnim in enim stranskim [[Ventil|ventilom]] (princip poznan tudi kot ''IOE - Inlet over Exhaust'' ali ''F - glava''). Agregati so bili najzmogljivejši kar jih je Moto Guzzi izdelal za splošno javnost. Na drugi strani pa je družba oskrbovala tudi uradne dirkaške ekipe in privatne dirkače z motorji različnih konfiguracij ([[Odmična gred|tip odmične gredi]], število [[Ventil|ventilov]], postavitev valjev).
 
Od sredine petdesetih je Moto Guzzi skupaj zs podjetjema [[Gilera]] in [[Mondial]] vodil [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu]]. Z lahkimi in trpežnimi 250 cm³ ter 350 cm³ motorji, ki jih je zasnoval [[Giulio Carcano]], je podjetje dominiralo v srednjem kubičnem razredu. Tovarna je osvojila naslov [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1954#Razred 350 cm3|svetovnih prvakov v razredu 350 ccm]] petkrat zapored med leti 1953 in 1957. Z zavedanjem, da izjemno lahka teža motorjev ne bo vodila v dolgotrajno zmagovanje, je Carcano zasnoval najbolj kompleksen agregat tistih časov - 500 kubični [[Moto Guzzi V8]]. Njegova kompleksnost je bila obenem tudi njegova slabost, saj je kljub temu, da je vodil mnogo dirk in pogosto postavljal najhitrejši čas, velikokrat predčasno končal tekmovanje zaradi tehničnih težav. Kasneje se V8 ni več razvijal, ko se je Moto Guzzi (skupaj z [[Gilera|Gilero]] in [[Mondial]]om) umaknil iz sodelovanja za svetovno prvenstvo po koncu [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1957|sezone 1957]] zaradi previsokih stroškov in zmanjšanja prodaje motornih koles. Do svojega izstopa je Moto Guzzi zmagal 3.329 uradnih dirk, osemkrat osvojil naslov [[Seznam svetovnih prvakov v motociklizmu|svetovnih prvakov]], šestkrat postal konstruktorski prvak in enajstkrat zmagal na dirkah [[Isle of Man TT]].
 
Obdobje po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je bilo za Mandello del Lario še posebej težko. Rešitev so našli v proizvodnji lahkih in poceni motociklov. Leta 1946 je v povojni [[Italija|Italiji]] 65 kubični ''Motoleggera'' postal zelo priljubljen. Dobro se je prodajal tudi 4-taktni, 175 kubični skuter ''Galletto''. Prvi so bili 160 kubični s tremi prestavami, leta 1952 pa so [[Prostornina|prostornino]] povečali na že omenjenih 175 kubičnih centimetrov z dodatno, četrto prestavo. Leta 1954 so volumen valjev dodatno še povečali na 192 cm³ ter leta 1961 dodali električni zaganjač. Tako je Moto Guzzi s skromnimi, lahkimi motornimi kolesi še naprej poudarjal svoje inovacije in predanost h kakovosti.