Madžarščina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
|||
Vrstica 43:
Za madžarščino (kot tudi [[turščina|turščino]] in [[finščina|finščino]]) je značilen pojav t. i. samoglasniške ubranosti oz. harmonije (''magánhangzók''), kjer so vsi vokali v besedi bodisi prednji (e [ɛ], é [eː], i [i], í [iː], ö [ø], ő [øː], ü [y], ű [yː]) bodisi zadnji (a [ɒ], á [aː], o [o], ó [oː], u [u], ú [uː]). Zaradi tega ima velika večina madžarskih besed ali samo prednje (''épitészet'' 'arhitektura') ali samo zadnje vokale (''harapófogó'' 'klešče'), znotraj prednjih pa še samo zaokrožene vokale (''gyönyör'' 'užitek, navdušenje'). Obstajajo tudi nekatere izjeme (npr. ''derekas'' 'možat'), ki pa so povečini prevzete besede (''telefon'') ali zloženke (''pénz-tárca'' 'denarnica'). Ijevski glasovi so nevtralni, zato se /i, iː/ lahko pojavljata zraven obeh vrst samoglasnikov (''virág'' 'cvet', ''piros'' 'rdeč'), /e, eː/ pa se lahko pridružujeta tudi zadnjim vokalom. Pojav postane najbolj očiten pri dodajanju pripon, ko imamo zaradi narave vokalov v osnovi lahko kar dve ali tri različne vrste pripon (npr. ''-en'', ''-ön'', ''-on''; ''házon'' 'na hiši', ''kézen'' 'na roki', ''könyvön'' 'na knjigi'). Če se pripona doda na osnovo, sestavljeno iz obeh vrst vokalov (torej redke besede, tujke, zloženke), obvelja pripona iz zadnjih vokalov (''békával'' 'z žabo'). Nekatere pripone imajo le eno obliko in vokalne harmonije ne upoštevajo, npr ''-kor'': ''hatkor'' 'ob šestih', ''hétkor'' 'ob sedmih'.
Soglasniške foneme, ki opazno odstopajo od slovenskih, najdemo v besedah kot so: ''edző'' [Ɛd͡zøː] 'trener', ''tyúk'' [c͡çuːk] 'kokoš', ''gyár'' [ɟ͡ʝaːr] 'tovarna'. Prvi glas sicer najdemo tudi v slovenščini, a ne kot samostojni fonem, temveč kot [[alofon]], npr. v priimku Kocbek. Druga dva glasova sta po trajanju šuma nekje med [[zlitnik]]i in [[zapornik]]i (stvar jezikoslovne debate), zato tudi dvojni zapis [c/c͡ç], [ɟ/ɟ͡ʝ]. Sičnik /s/ zapisujejo z digrafemom sz, šumnika /ʃ/, /ʒ/ pa s
{| class="wikitable"
| |||