Steber: razlika med redakcijama

odstranjena 2 zloga ,  pred 5 leti
pravopis
(pravopis)
(pravopis)
Trup je lahko tudi zazidan. Skoraj povsod se uporabljene oblike stebrov ožijo proti vrhu. Pri klasičnih antičnih stebrih je bil del stebra tudi rahlo ukrivljen - '''entaza'''. Ta ukrivljenost nikoli ne seže v spodnji premer stebra. To izbočenje stebra ni linearno ampak je krožni lok, tako da se konus prične na približno eni tretjini ali polovici višine.
 
Najpomembnejši okras stebra je žlebič ([[kanelura]]) v dorskem, jonskem in korintskem redu. Medtem ko imajo dorski stebri žlebiče z ostrim grebenom, imajo jonski in korintski stebri blage, polkrožno vklesane. Pogosto so stebri iz helenističnega obdobja tudi samo delno nagubani ali ''fazetirani'' ali so bile kanelure zapolnjene z okroglimi palicami. Predvsem pri jonskih stebrih je imela noga stebra figuralni relief, tako imenovani ''columnae caelatae''. Aleksandrijski stebri so okrašeni sz akantovimi listnimi viticami od baze stebra navzgor. Toskanski stebri so popolnoma okrašeni in kanelirani. Stebri bizantinske, romanske in gotske arhitekture, pa tudi nemške renesanse so pogosto prekriti z geometrijskimi ali rastlinskimi okraski.
 
=== Kapitel ===
 
Kadar je E < 12 potem je to kratek steber.
 
 
=== Temeljenje ===
=== Dorski red (slog) ===
{{Glavni|Dorski slog}}
[[Dorski slog|Dorski red]] (slog) je najstarejši in najenostavnejši klasični red. Poimenovan je po Dorcih, ki so živelina Peloponezu, Siciliji in južni Italiji. Sestavljen je iz navpičnega valja, ki je širši pri dnu. Na splošno nima niti baze, niti podrobnega kapitela. Namesto tega je pogosto dopolnjen sz obrnjeno prisekano plitvo [[Prisekana piramida|piramido]] ali valjastim pasom rezbarije. Pogosto se omenja ''možat red'' zato, ker je zastopan v spodnjem nivoju Koloseja in Partenona in so zato menili, da imajo večjo težo. Razmerje med višino in debelino je okoli 8:1. Trup dorskega stebra je skoraj vedno nažlebljen.
 
Grški dorski slog je bil razvit v zahodni regiji in je čokat, najbolj masiven in strog red. ''Stilobat'' se dviga brez kakršne koli baze; je štiri do šest krat tako visok, kot je njegov premer; ima dvajset širših žlebov; kapitel je sestavljen samo iz enostavnega navzven izstopajočega gladkega ''ehinusa'', ki nosi raven kvadratni ''abakus''. Kot tak je precej enoličen. Dorsko ogredje je tudi najtežja, saj ima približno četrtino višine stebra. Dorski slog ni bil uporabljen po letu okoli 100 pred našim štetjem do ponovnega "odkritja" v sredini osemnajstega stoletja.
* [http://www.gottwein.de/Hell2000/temp001.php ''Grška tempeljska arhitektura'']
* [http://www.riha-journal.org/articles/2011/2011-jan-mar/guenther-salomonische-saeulenordnung ''Salomonski stebrni red'']
 
 
[[Kategorija:Arhitekturni elementi]]
256.221

urejanj