|
=== Temperature ===
Nebo je nad puščavo običajno jasno in trajanje sončnega obsevanja je izjemno visoko vsepovsod v Sahari. Večina puščave uživa več kot 3.600 ur čistega sonca letno ali več kot 82% časa, na širšem območju v vzhodnem delu presegajo 4.000 hk svetlega sonca ali več, 91% časa, kar so najvišje vrednosti in zelo blizu teoretično največje vrednosti. Vrednost 4.300 hk oziroma 98% časa naj bi zabeležili v Zgornjem Egiptu ([[Asuan]], [[Luksor]]) in v nubijski puščavi (Wadi Halfa). <ref name="books.google.fr">https://books.google.fr/books?id=-mwbAsxpRr0C&pg=PA13&dq=4,300+hours+of+sunshine+Wadi+Halfa&hl=fr&sa=X&ei=lNwgVZPJOIut7gaB5IC4Dg&ved=0CCAQ6AEwAA#v=onepage&q=4%2C300%20hours%20of%20sunshine%20Wadi%20Halfa&f=false</ref> Letno povprečje neposrednega sončnega obsevanja je okoli 2800 kWh / (m² leto) v Veliki puščavi. Sahara ima velikanski potencial sončne energije. Nenehno visok položaj sonca, izjemno nizka relativna vlažnost, pomanjkanje vegetacije in padavin, dela Veliko puščavo zagotovo najbolj vroč kraj na Zemlji, posebej v poletnem času v nekaterih mestih. Povprečna visoka temperatura preseže 38 ° C - 40 ° C v najbolj vročem mesecu skoraj povsod v puščavi, razen na zelo visokih gorskih območjih. Najvišja uradno zabeležena povprečna visoka temperatura je okoli 47 ° C v juliju v oddaljenem puščavskem mestu v alžirski puščavi imenovanem Bou Bernous na nadmorski višini 378 metrov. To je najvišja zabeležena povprečna visoka temperatura na svetu in samo Dolina smrti v Kaliforniji jo včasih prehiti. <ref>https://books.google.fr/books?id=8yxRAAAAMAAJ&q=bou+bernous+average&dq=bou+bernous+average&hl=fr&sa=X&ei=Ft4gVaDBAcbuUr6qgagH&ved=0CDAQ6AEwAg</ref> Druge žarišča so v Alžiriji: Adrar, Timimoun, In Salah, Ouallene, Aoulef, Reggane na višini med 200 in 400 metri nad morjem, kjer so poletne povprečne temperature okoli 46 ° C v najbolj vročih mesecih leta. In Salah, ki je dobro znan v Alžiriji po vročini, ima povprečja 43,8 ° C, 46,4 ° C, 45,5 in 41,9 ° C v juniju, juliju, avgustu in septembru. Dejstvo je, da so še bolj vroča mesta v Sahari, vendar se nahajajo v zelo oddaljenih območjih, zlasti v Azalai, ki leži v severnem Maliju. Južni osrednji del puščavskih območij ima 6 - 7 mesecev, ko povprečna visoka temperatura presega 40 ° C, kar kaže na konstantnost in dolžino res vroče sezone v Sahari. Celoletna povprečna dnevna temperatura preseže povsod 20 ° C in se lahko približa 30 ° C v vročih regijah. Vendar pa ima večina puščave vrednost, ki presega 25 ° C.
Temperature peska in tal os še bolj ekstremne. Podnevi je temperatura peska zelo visoka, saj lahko zlahka doseže 80 ° C ali več. <ref name="ReferenceB">https://books.google.fr/books?id=fqussIGJ0NcC&pg=PA158&dq=Port-Sudan+84+%C2%B0C&hl=fr&sa=X&ei=DUklVfD6HY3gaqy0gZAH&ved=0CDMQ6AEwAg#v=onepage&q=Port-Sudan%2084%20%C2%B0C&f=false</ref> Temperatura peska 83,5 ° C je bila zabeležena v Port Sudanu. Temperature tal 72 ° C so bile zabeležene v Adrarju v Mavretaniji in vrednosti 75 ° C v Borkou, v severnem Čadu. Zaradi pomanjkanja oblačnosti in zelo nizke vlažnosti, ima puščava običajno visoka dnevna temperaturna nihanja med dnevom in nočjo. Vendar pa je mit, da so noči mrzle. Povprečna dnevna temperaturna območja so običajno med 13 ° C in 20 ° C. Najnižje vrednosti najdemo vzdolž obalnih regij zaradi visoke vlage in so pogosto celo nižje od 10 ° C in najvišje vrednosti na celinskem območju, kjer je vlažnost najnižja, predvsem v južni Sahari. Kljub temu je res, da so lahko zimske noči hladne, saj se temperatura lahko spusti do ledišča, še posebej v visokogorju.
=== Doba Osmanskega cesarstva ===
V 16. stoletju je severni rob Sahare, kot so obalna območja v današnji Alžiriji in Tuniziji, pa tudi nekateri deli današnje Libije, skupaj zs pol-avtonomnim kraljestvom Egiptom, zasedlo [[Osmansko cesarstvo]]. Od leta 1517 je bil Egipt pomemben del Osmanskega cesarstva, lastništvo, ki je zagotovilo Turkom nadzor nad dolino Nila, vzhodnega Sredozemlja in Severne Afrike. Korist od Osmanskega cesarstva je bila svoboda gibanja za državljane in blago. Trgovina je izkoriščala Osmanske kopenske poti, skrbela za [[začimbe]], [[zlato]] in [[svila|svilo]] iz vzhoda, proizvode iz Evrope in [[sužnji|sužnje]] in zlato iz Afrike. [[Arabščina]] se ostala kot lokalni jezik, islamska kultura se je precej okrepila. Sahel in južne saharske regije so postale sedež številnih neodvisnih držav ali gostujočih Tuareških klanov.
=== Evropska kolonizacija ===
|
