Fundamentalizem: Razlika med redakcijama

dodanih 2.228 zlogov ,  pred 4 leti
brez povzetka urejanja
m (vrnitev sprememb uporabnika Svet300 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Addbot)
'''Fundamentalizem''' je [[nazor]], ki zahteva popolno privrženost načelom določene [[ideologija|ideologije]] oz. [[religija|religije]]. Pojem fudamentalizemfundamentalizem najpogosteje povezujemo z verskim fundamentalizmom, ki predstavlja različne politične ideologije in gibanja. Ta poskušajo celotno družbeno in politično življenje uskladiti z doslednim tolmačenjem verskega nauka.
 
Čeprav so imela v teku zgodovine številna gibanja karakteristike verskega fundamentalizma, sta se izraz in njegov pomen skovala šele v začetku 20. stoletja. Najpogosteje ga povezujemo z [[islam]]om v državah [[Bližnji vzhod|bližnjega vzhoda]], v manjši meri protestantizem v [[Združene države Amerike|ZDA]], čeprav bi se posamezni pojavi [[hinduizem|hinduizma]] v [[Indija|Indiji]], židovstva v [[Izrael]]u, pa tudi katolištva oz. pravoslavstva v Evropi in svetu - lahko označili kot verski fundamentalizem. Verski fundamentalizem se pogosto manifestira skozi popolno ali delno zavračanje modernih idej, najsibodonajsi bodo s področja verske tolerance, [[sekularizem|sekularizma]], odnosa med [[spol]]oma ali pa razni dosežki znanosti in [[tehnologija|tehnologije]], ki iz različnih razlogov niso v skladu z določenim verskim naukom, doktrino ali religiozno [[dogma|dogmo]]. Mnogi obravnavajo verski fundamentalizem kot reakcijo na vrsto družbenih in [[ekonomija|ekonomskih]] problemov, katerih sodobne ideologije, kot sta npr. [[liberalizem]] in [[socializem]], nista zmogla rešiti. V takih primerih se verski fundamentalizem pogosto združuje z [[nacionalizem|nacionalizmom]], [[fašizem|fašizmom]] in [[rasizem|rasizmom]] ter, v nekoliko manjši meri, s [[konservatizem|konservatizmom]].
 
Fundamentalizem je predvsem idejno politično gibanje ureditve družbe, pri čemer se naslanja na tradicionalne ali z vero in razumom prepredene starejše rešitve pri urejanju družbenih vprašanj. Fundamentalizem tako zahteva predvsem globlje in bolj podrobno preučevanje virov, ki jih družba že ceni in imajo v družbi že veljavo. Preučevanje teh virov, njihovo razumevanje in socializacija v fundamentalni skupnosti naj bi rešila težave, ki jih družba naslavlja. Fundamentalizem je kritiziran kot gibanje zaradi zlorab:
# Trdna ambiciozna oseba z željo po uveljavitvi lahko z poznavanjem verskih in drugih resnic postane bolj uveljavljena in tako manj zavezana tem omejitvam. Manjše kot je gibanje, bolj kot je skupnost manjša, večje so možne zlorabe.
# Slabo izobražene osebe, ki se potopijo v bogato znanje lahko postanejo nevarne skupnosti, fanatiki
# Negovanje liberalnih vrednot, sekularizma je lahko izrazito sporno za fundamentalno vero, kjer je sekularnost podlaga, zaradi katere bi sicer vernik zapustil svojo skupnost in tako zapustil tudi vrednote skupnosti
# Opuščanje tehnoloških inovacij in fundamentalna prepoved določenih postopkov ovira tehnološki napredek. Fundamentalizem namreč zahteva moralno prepoved, ki je hkrati družbena ali celo zakonita prepoved.
Fundamentalizem je izrazito verska praksa preučevanja starih besedil in jih nenehno premišljevati. V veliko verskih skupnosti je preučevanje verskih besedil del odraščanja, ima tudi elemente učenja jezikov, memoriziranja na pamet, učenja obrazcev in obredov. Fundamentalne skupnosti zahteve preučevanja še zaostri, kar zahteva večji napor vernika, da lahko pripada.
 
Fanatik je pojav fundamentalne družbe, gre za posameznika, ki se osmisli predvsem kot pripadnik verske skupine. Praviloma so fanatiki osebe s slabo samopodobo, nizko izobrazbo, zaničevani tako v bližnji kot širši okolici, velik pomen življenjskega bivanja je posvečen fundamentalnim resnicam.
 
Fundamentalizem zaostruje mnoge elemente verujočega posameznika, saj skupnost verujočih omeji na bolj in manj delujoče in pomembne člane skupnosti. Osebe s kriminalno preteklostjo potrebujejo vso potrebno nego za nadaljnji razvoj in okrevanje.
 
 
1.859

urejanj