Mestna termoelektrarna Ljubljana: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nareto (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 29:
==Oprema termoelektrarne ==
 
Leta 1898 sta pričela obratovati 2 parna batna stroja, ki jih je naredila tovarna Erste Brünner Maschinenfabrik z močjo 0,15 MW vsak in sta bila direktno vezana na enosmerni dinamo, ki ga je naredila družba Siemens & Halske. Parni batni stroj je bil tandem izvedbe z visokotlačnim valjem (premera: 325 mm) in nizkotlačnim valjem (premera: 525 mm), hod batov je bil 600 mm. Stroj je bil vezan na vztrajnik (premera: 3200 mm) za mirnejši tek, krmiljenje valjev je bilo drsniško. V ekspanzijski stroj je prišla iz dveh parnih kotlov nasičena para tlaka 11 bar (185 °C), ki je deloval z 150 mahi na minuto in preko vzvoda poganjal vztrajnik. Dinamo je imelo nazivni tok 450 A in je dajalo napetost 150 V za razsvetljavo in 300 V za enosmerne elektromotorje. Tehnologija, ki je bila takrat vgrajena je bila že v tistem času nekoliko zastarela, saj so se že takrat gradile termoelektrarne na [[Izmenični električni tok|izmenični tok]], ki ga je mogoče prenašati na velike razdalje in ima manjše tako prenosne izgube. Termoelektrarna je začela obratovati na [[enosmerni električni tok|enosmerni tok]], kljub temu, da je bilo že v času gradnje jasno, da je to slaba tehnična rešitev, saj ima velike distribucijske izgube in z njim ni moč napajati oddaljenih porabnikov. Tudi lokacija elektrarne je bila izbrana slabo, saj ni imela zanesljivega in zadostnega vira vode (vodnjak) za termodinamične procese, prav tako ni bilo infrastrukture za oskrbo z gorivom od železniške postaje do lokacije MTL. Te težave so se z nadaljnjim večanjem moči še bolj izrazito kazale. Tako je leta 1898 skupna moč MTL znašala 0,3 MW z 2 ročno kurjenima parnima kotloma na rešetke in je delovala samo ponoči, ker podnevi ni bilo priklopljenih dovolj uporabnikov električne energije.
 
Leta 1899 so dobavili en nov parni batni stroj moči 0,3 MW in dva nova parna kotla. Ekspanzijski stroj je bil spet vezan na [[dinamo]] enosmernega toka. Tako je leta 1899 skupna moč MTL znašala 0,6 MW z 4 ročno kurjenimi kotli na rešetke in je še vedno obratovala samo ponoči. Leta 1901 je pričela obratovati [[Ljubljanski tramvaj|cestna železnica]], s tem pa je postala tudi podnevi uporaba električne energije dovolj velika, da je MTL lahko obratovala noč in dan.