Tokugawa Ieyasu: razlika med redakcijama

pravopis
m
(pravopis)
[[File:The tomb of Tokugawa Ieyasu.JPG|thumb|Iejasujeva urna v [[Nikkō Tōshō-gū| templju Tōshō-gū]]]]
 
Leto kasneje, 1. junija leta 1616, je Iejasu mrl naravne smrti Ieyasu,v gradu Sumpu, to je v trdnjavi klana Imagava, kjer je kot talec preživel svoje otroštvo. Kot vse ostalo je kot se zdi dobro pripravil tudi svojo smrt. Kot sta mu svetovala njegova verska svetovalca [[Tenkai]] in [[južno]] , si je dal prikrojiti obred, po katerem kot božanstvo [[Tošo Daigongen]] ({{lang | ja | 東 照 大 権 現}}) dalje bedi nad usodo svoje družine in države. Njegov vnuk [[Tokugava Jemicu | Jemicu]], tretji Tokugava šogunu, je razkošno razširil kult Iejasuja in njegov mavzolej. Zgrajeno je mogoče še danes občudovati v [[Nikko Tosho-gu | Tosho-gu svetišču]] v mestu [[Nikko]], kjer sta (vsak v svojem svetišču) pokopana Iejasu in njegov vnuk.. Na Japonskem so mu posvečena številna svetišča (t. i. [[Tosho-gu]]). Poleg teh svetišč Tosho-gu je Iejasu kot [[Kami]] predmet čaščenja tudi v drugih [[Šinto|Šinto svetiščih]], kot so Iga Hachiman-gu v [[Okazaki]] Tatsuki svetiščev Okazakiju in drugih manjših svetiščih, kot so svetišče ([[Čičibu]], Prefektura Saitama), Tri gore Deva v Hie Taiša]], svetišče Mitake, prefektura Jamanaši, in tempelj Micumine v prefekturi Saitama.
 
Šogunat, ki ga je ustanovil Iejasu Tokugava, je preživel do srede 19. stoletja. Kljub temu, ali morda prav zaradi stroge izolacionalistične politike ({{lang | ja | 鎖 国 政策}}, '' [[sakoku]] Seisaku '', dobesedno: '' politični ukrep za izolacijo državo '') dinastije Tokugava navzven in zaradi policiji podobnega nadzora prebivalstva so ti časi pomenili dolgo obdobje notranje stabilnosti in kulturne blaginje.
256.052

urejanj