Odpre glavni meni

Spremembe

No change in size, pred 3 leti
pravopis
Kinsey, Masters in Johnsonova ter drugi raziskovalci opredeljujejo orgazem kot [[refleks]], ki nastane, ko napetost v mišicah in pretok krvi v medeničnem predelu dosežeta najvišjo vrednost. Njihove definicije orgazma se osredotočajo predvsem na fiziološki vidik. Pravijo, da se pri orgazmu mišična skupina pubococcygeal (PC), ki podpira mišice medeničnega dna, ritmično krči v 0,8 sekundnih intervalih in hkrati s tem se srčni utrip pospeši na 180 utripov na minuto. Orgazmu pri moškem sledi še [[ejakulacija]]. Ostale spremembe vključujejo oteženo in pospešeno dihanje, mišične krče v zadnjici, napetost v rokah in nogah ter vratu, obrazne grimase, znojenje, spremembe krvnega tlaka, pordelost kože na prsih in vratu, mravljinčenje v prstih na nogah, zehanje, stokanje, kričanje in neobvladane čustvene izbruhe (jok ali smeh). Orgazmu sledi faza sprostitve, v kateri se telo umiri. S psihološkega vidika lahko orgazem prinese sprostitev napetosti, izgubo nadzora ali celo občutek stanja spremenjene [[zavest]]i, kar je najverjetneje posledica sproščanja hormona [[endorfin]]a. Ta model kaže, da pri orgazmu prihaja do fizioloških sprememb v celem telesu. Vendar definicija zanemari emocionalni vidik pri doseganju orgazma.
 
Vloga hormonov pri orgazmu ni povsem jasna. Raziskovalci so sicer ugotovili, da se med orgazmom, tako pri moških kot pri ženskah, poviša raven [[testosteron]]a, pri čemer razumejo vlogo hormona v tem, da povečuje spolno željo. Pri ženskah so na primer našli povezavo med višjo frekvenco orgazmov v času pred [[ovulacija|ovulacijo]], ko je raven [[testosteron]]a pri njej najvišja. Pomembno vlogo v orgazmu pripisujejo tudi hormonu [[oksitocin]]u, ki mu pogovorno pravijo hormon ljubezni. [[Oksitocin]] naj bi v sodelovanju s t. i. spolnimi [[hormon]]i povzročal mišične krče, ki se pojavljajo med orgazmom.<ref> Ibid.</ref> Pri raziskovanju vloge centralnega živčnega sistema pri orgazmu so odkrili večjo vlogo desne hemisfere - desne polovice možganov, ki ji pravimo tudi “kreativna polovica”.
 
==== Psihološki pristop ====
== Ženski orgazem ==
 
Že večkrat omenjena raziskava Mastersa in Johnsonove <ref>W.H Masters, V.E Johnson. 1966. Human sexual response. Little Brown, Boston </ref> je pokazala, da pri spolnem vzburjenju ženske pride do [[vazokongestija|vazokongestije]]; to pomeni, da nabreknejo krvni sodi, kar ustvari orgazmično platformo. S fiziološkega vidika ženski orgazem sestavljata krčenje orgazmične platforme in maternice. Za ženske je značilno, da se te fiziološke spremembe počasneje vračajo v prvotno stanje kot pri moškem, kar bi lahko bila biološka osnova za t. i. multiple orgazme pri ženskah. O ženskem orgazmu obstaja tudi predpostavka, da je njegova funkcija, da zadrži oziroma posrka semensko tekočino, vendar se mnogi raziskovalci s tem ne strinjajo. Pravijo, da mu s fiziološkega vidika ne gre pripisati funkcije, ampak da gre zgolj za seksualni odziv. Za primarni sprožilec ženskega orgazma velja stimulacija [[klitoris]]a. Raziskave kažejo, da je stimulacija vagine manj verjetno sprožilec, saj je vagina relativno neobčutljiva in je zaradi tega manj verjetno, da bi bila bistvena erogena cona.<ref> Mah, Kenneth in Yitzchak M. Blink. 2001. The nature of human orgasm: a critical review of major trends. Clinical Psychology Review 21 (6)</ref>
 
V prid predpostavki o klitorisu kot glavnem sprožilcu ženskega orgazma govori tudi raziskava Fisherja <ref>Fisher, S. 1973. The female orgasm. Basic Books, New York</ref> iz leta l973, na osnovi katere je prišel do ugotovitev, da:
228.079

urejanj