George Smith Patton mlajši: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
pravopis |
||
Vrstica 65:
Po vrnitvi domov je bil imenovan za najmlajšega mojstra meča (''Master of the Sword'') Kopenske vojske ZDA v prireditvi v ''Mounted Service School'' ([[Fort Riley]], Kansas). Tu je postal tudi inštruktor, pri čemer je tudi moderniziral konjeniško-sabljaške tehnike Kopenske vojske ZDA.
Istega leta je tudi sodeloval pri razvoju nove sablje, t. i. [[Model 1913 Cavalry Saber]]. Imela je velik, košarast branik z ravnim, dvoreznim rezilom (namenjenim vbodom, ne pa zamahom), pri čemer je bila namenjena lahki konjenici. Leta 1914 je izdal tudi priročnik ''Saber Exercise'', v katerem je oblikoval sistem usposabljanja za konjeniško in pehotno uporabo sablje; slednja je postala znana kot ''Pattonova sablja'' (''Patton Saber''). Bila je edinstvene zasnove, saj je Patton popolnoma spremenil koncept uporabe: namesto zaobljene sablje, ki je uporabljena z zamahom, je zasnoval ravno rezilo, namenjeno vbodom. Za to se je odločil na podlagi izobraževanja v Franciji in izkušenj iz zgodovine konjeniškega bojevanja; tako je v poročilu ''The Form and Use of the Saber'' iz leta 1913 zapisal:
{{cquote|''Med krimsko vojno so Angleži skoraj vedno uporabi sabljo za sekanje. Francoski dragonci pa so v nasprotju uporabili samo konico, ki je z dolgimi, ravnimi meči skoraj vedno prizadela smrtno rano. Angleži so zato pričeli govoriti, da se Francozi ne bojujejo pošteno. Maršal Saxe je želel oborožiti francosko konjenico s trikotno-krožnim rezilom, katero bi uporabnike primorala k uporabi konice. V Wagramu, kjer se je konjeniška garda postrojila, jim je Napoleon dejal: ''Ne zamahujte! Konica! Konica!''<!--In the Peninsula War the English nearly always used the sword for cutting. The French dragoons, on the contrary, used only the point which, with their long straight swords caused almost always a fatal wound. This made the English say that the French did not fight fair. Marshal Saxe wished to arm the French cavalry with a blade of a triangular cross section so as to make the use of the point obligatory. At Wagram, when the cavalry of the guard passed in review before a charge, Napoleon called to them, "Don't cut! The point! The point!"--><ref>The Form and Use of the Saber. George S. Patton 1913</ref>}}
Vrstica 93:
Tako je služil na [[Havaji]]h, dokler se ni ponovno vrnil v Washington, kjer je še enkrat zaprosil kongres za sredstva za oklepne enote. v času službovanja na Havajih je bil Patton kot del vojaških enot odgovoren za obrambno otokov; v ta namen je tako napisal obrambni načrt, v katerem je predvidel letalski napad na [[Pearl Harbor]]. Slednji se je zgodil čez 10 let, ko je [[Imperialna japonska vojna mornarica]] 7. decembra 1941 [[napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]].
Julija 1932 je služil pod [[načelnik Generalštaba Kopenske vojske ZDA|načelnikom Generalštaba Kopenske vojske ZDA]] generalom [[Douglas MacArthur|Douglasom MacArthurjem]], ko je kot major poveljeval 600 vojakov, vključno s [[3. konjeniški polk (ZDA)|3. konjeniškim polkom]]. 28. julija je MacArthur ukazal tem enotam, da napredujejo proti veteranom, ki so protestirali v Washingtonu (t. i. [[Bonus vojska]] ''(Bonus Army)'') ter da uporabijo tudi [[solzivec]] in [[bajonet]]e. Eden izmed protestirajočih veteranov je bil tudi Joe Angelo, ki je rešil Pattona. Patton je nasprotoval tej MacArthurjevi odločitvi, saj se je strinjal z zahtevami veteranov; tako je sam zavrnil izdajo ukaza, da pošlje oborožene enote nad protestnike.
V poznih 30. letih 20. stoletja je Patton postal poveljnik [[Fort Myer]]ja ([[Virginija]]). Kmalu po [[Tretji rajh|nemških]] [[blitzkrieg]] napadih v Evropi je generalmajor [[Adna Chaffee mlajši]], prvi poveljnik novoustanovljene Oklepne sile Kopenske vojske ZDA, končno prepričal kongres o potrebi po oklepnih divizijah. Tako so leta 1940 ustanovili in aktivirali [[1. oklepna divizija (ZDA)|1.]] in [[2. oklepna divizija (ZDA)|2. oklepno divizijo]]. Polkovnik Patton je julija 1940 postal poveljnik [[2. oklepna brigada (ZDA)|2. oklepne brigade]] 2. oklepne divizije. Oktobra istega leta je postal pomočnik divizijskega poveljnika in 2. oktobra istega leta je bil še povišan v [[brigadni general (ZDA)|brigadnega generala]]. Med novembrom 1940 in aprilom 1941 je bil v.d. poveljnika divizije. 4. aprila 1941 je bil povišan v [[generalmajor (ZDA)|generalmajorja]] in čez sedem dni je postal polni poveljnik 2. oklepne divizije.
Vrstica 175:
Pattonovo hitro napredovanje je dokončno pokazalo njegovo sposobnost uporabe tehnoloških pridobitev Kopenske vojske ZDA. Za posebno pomembna dejavnika pri zavezniškemu uspehu v francoski kampanji leta 1944 sta se izkazala mobilnost in zračna premoč. Kopenska vojska ZDA je tako imela večje število tovornjakov, več zanesljivih tankov ter boljšo komunikacijsko opremo, kar je pripomoglo k sposobnosti delovanja z večjim tempom. Za največjo prednost ameriške 3. armade pa se je izkazala uporaba neposredne zračne podpore; tako je slednja armada imela večjo skupino generalštabnih častnikov [[G-2]], ki so bili posebej zadolženi za koordiniranje zračnih napadov, kot katerakoli druga armada.<ref>Gooderson 1998, str. 44.</ref> Tretji armadi je bilo tako dodeljeno 19. taktično zračno poveljstvo, kateremu je poveljeval general [[Otto P. Weyland]]. Taktiko ''zaščite oklepne kolone'' je razvil general [[Elwood Quesada]] ([[9. taktično zračno poveljstvo (ZDA)|9. taktično zračno poveljstvo]]) za [[1. armada (ZDA)|1. armado]] med [[operacija Kobra|operacijo Kobra]]; v sklopu 3. armade pa so [[kontrolor zračnega prometa|kontrolorje zračnega prometa]] namestili v tanke v konici napada.<ref>Gooderson 1998, str. 85.</ref> Zaradi Pattonovega bliskovitega napredovanja pa je ta del zavezniške fronte bil izpostavljen morebitnim bočnim nemškim napadom sta Weyland in Patton razvila koncept intenzivnega zračnega izvidništva za nemškimi oklepnimi enotami, a bi na ta način zaščitili izpostavljene boke. 19. taktično zračno poveljstvo pa je uporabljalo tudi radar [[Microwave Early Warning]] (MEW), s katerim so nadzorovali nemški letalski promet; radar pa so uporabili tudi za koordiniranje letalskih poti lastnih letal, ki so izvajala neposredno taktično podporo. Tesno sodelovanje med 3. armado in 19. taktičnim zračnim poveljstvom je zagotovilo največje število neposrednih letalskih napadov med vsemi tremi armadami (1., 3. in [[9. armada (ZDA)|9. armado]]). Kljub temu pa je Eisenhower sledil tradicionalni metodi širokega, frontalnega napredovanja, kljub temu da je Patton dokazal, da lahko en, osredotočen in močno podprt napad doseže iste oz. celo boljše rezultate.
Zaustavitev 3. armade v septembru je Nemcem omogočila, da so se reorganizirali in utrdili obrambne položaje, še posebej v t. i. [[Festung Metz]], Oktobra in novembra 1944 je bila 3. armada vpletena v skoraj popolno [[pozicijsko bojevanje]] z Nemci, pri čemer sta obe strani utrpeli visoke izgube. Šele 23. novembra so Američani osvojili Metz; to je bila prva okupacija mesta po [[francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]].
=== Ardeni ===
Vrstica 243:
=== Po nemški predaji ===
Po predaji Tretjega rajha 8. maja 1945 je Patton hitro ocenil, da bo Sovjetska zveza prekinila zavezništvo z ZDA. Zaskrbljen je bil, da okoli 25.000 ameriških vojaških ujetnikov, ki jih je osvobodila Rdeča armada, ne bo prišlo nazaj domov. Tako je svojim nadrejenim predlagal, da se Sovjete izžene iz srednje in vzhodne Evrope, dokler je sovjetska Rdeča armada šibka, slabo opremljena in posledično ranljiva ter dokler ne utrdi svoj položaj v zasedenih državah. Glede tega se je tako obrnil na podsekretarja za vojno [[Robert P. Patterson|Roberta P. Pattersona]], da bi se ukinil t. i. točkovni sistem (po koncu spopadov so Američani uvedli sistem, preko katerega so vojaki bili demobilizirani na podlagi točkovanja dolžine trajanja vojaškega, bojnega služenja), s čimer je njegova 3. armada izgubljala vojake: »Gospod sekretar, za Božjo voljo, ko pridete domov, ustavite ta točkovni sistem; ustavitev razkroj teh armad. Obdržite spolirane naše škornje, nabrušene bajonete in prikažite sliko sile in moči tem ljudem, Sovjetom. To je edini jezik, ki ga oni razumejo«<!--Mr. Secretary, for God's sake, when you go home, stop this point system; stop breaking up these armies. Let's keep our boots polished, bayonets sharpened, and present a picture of force and strength to these people, the Soviets. This is the only language they understand.--> Ko ga je Patterson, ki je nekaj mesecev pozneje postal sekretar, vprašal, kaj bo naredil, mu je Patton odgovoril: »Želel bi, da Rdeči armadi poveste, kje so njihove meje in jim date omejen čas, da se vrnejo nazaj. Opozorite jih, če tega ne bodo storili, jih bomo mi potisnili nazaj preko meje«<!--I would have you tell the [[Red Army]] where their border is, and give them a limited time to get back across. Warn them that if they fail to do so, we will push them back across it.--><ref>Robert Wilcox, Target Patton, Regnery, New York, 2008, str. 112.</ref>
Osebno pa je bil Patton razočaran zaradi odločitve vodstva Kopenske vojske ZDA, ki mu ni zaupalo bojnega poveljstva na [[Pacifik]]u. Razočaran s svojim položajem vojaškega guvernerja Bavarske in v depresiji, ker je bil prepričan, da se ne bo nikoli več bojeval, je pričel dajati vse bolj nesmiselne izjave in se tako pričel tudi obnašati. [[Carlo D'Este]] v delu ''[[Patton: A Genius for War]]'' je tako njegovo obnašanje pripisal poškodbi možganov zaradi več poškodb glav med avtomobilskimi in jahalnimi nesrečami.<ref name="deste"/>
Vrstica 293:
Odnos med Pattonom in Eisenhowerjem je bil dolgo časa predmet preučevanja zgodovinarjev, saj se je v času druge svetovne vojne razmerje med tema popolnoma zasukalo v manj kot dveh letih. Ko sta se Patton in Eisenhower prvič srečala sredi [[1920.|20. let 20. stoletja]], je bil Patton šest let več vojaške službe kot Eisenhower; slednji je Pattona videl kot vodilnega v tankovskem bojevanju. V obdobju med obema svetovnima vojnama se je zaradi [[velika depresija|velike depresije]] zmanjšal proračun Kopenske vojske ZDA in posledično so se zmanjšala sredstva za razvoj tankovske sile. V letih 1935 in 1940 sta Patton in Eisenhower postala zelo tesna prijatelja, tako da so njuni družini skupaj preživljale poletne počitnice. Leta 1938 je bil Patton povišan v [[polkovnik]]a, tako da je podpolkovnik Eisenhower dejal, da vidi Pattona kot prijatelja, nadrejenega častnika in mentorja.
Ob izbruhu druge svetovne vojne je vodstvo Kopenske vojske ZDA prepoznalo Pattonovo izvedenost na področju mehaniziranega bojevanja in je bil kmalu povišan v brigadnega generala in nato v manj kot letu dni še v generalmajorja. Leta 1940 je podpolkovnik Eisenhower zaprosil brigadnega generala Pattona, da bi služil v tankovski službi. Patton je to sprejel rekoč, da ne vidi boljšega človeka, ki bi služil pod njim. [[George Marshall]], ki se je zavedal, da bo zaradi vojne potrebno uporabiti ves vojaški talent, ki je na voljo, je imel druge načrta za Eisenhowerja. Leta 1941, po petih letih s činom podpolkovnika, je bil Eisenhower povišan v polkovnika in v pol leta še v brigadnega generala. Patton je bil še vedno nadrejen Eisenhowerju v [[Regularna vojska (ZDA)|Regularni vojski]], a to se je spremenilo v vse večji naborniški vojski (t. i. [[Army of the United States]]). Leta 1942 je bil Eisenhower povišan v generalmajorja in čez nekaj mesecev še v generalporočnika, s čimer je prehitel Pattona v vojaški hierarhiji. Ko so zavezniki oznanili invazijo na Severno Afriko, pa se je generalmajor Patton nenadoma znašel pod poveljstvom svojega bivšega podrejenega, ki ga je zdaj prehitel za en čin. Leta 1943 je Patton postal generalporočnik eden mesec po tem, ko je bil Eisenhower povišan v polnega (štirizvezdnega) generala. Patton, v nasprotju s svojim javnim komentiranjem drugih stvari, ni nikoli govoril o Einsenhowerjevi bliskoviti karieri, pri čemer je poudaril, da je njuno profesionalno sodelovanje neokrnjeno. Zasebno pa je Patton večkrat opozoril Eisenhowerja, da sta še vedno oba polkovnika v Regularni vojski (kar sta bila vse skozi do leta 1943), pri čemer je bil Patton senioriteto zaradi predhodnega povišanja. Ko je bil Patton kritiziran zaradi incidenta oklofutanja na Siciliji, se je Eisenhower (kot njegov nadrejeni) privatno srečal z njim in ga takrat okaral. Eisenhower pa je bil tudi zaslužen, da je Patton pozneje prejel poveljstvo v Franciji, potem ko so ga drugi prestavljali na različne nepomembne položaje v Angliji. V Franciji pa se je Patton znašel pod poveljstvom še enega svojega bivšega podrejena, [[Omar Bradley|Omarja Bradleyja]], s katerim je ohranil isto stopnjo profesionalnega sodelovanja kot s Eisenhowerjem.
Po koncu druge svetovne vojne je bil Patton (zdaj tudi on polni general) postal okupacijski poveljnik Bavarske; tako je zagotovil rešitev svetovno znanih [[Lipicanci|lipicancev]] iz [[dunaj]]ske [[dunajska jahalna šola|jahalne šole]], saj se je bal, da bi jih Rdeča armada poklala za hrano. Patton je bil položaja razrešen potem, ko je javno govoril proti kaznovalni okupacijski direktivi [[JCS 1067]].<ref>Walter L. Dorn ''"The Debate Over American Occupation Policy in Germany in 1944–1945"'' Political Science Quarterly, Vol. 72, No. 4. (December, 1957), str. 481–501.</ref> Njegov vidik vojne je bil, da je z odstranitvijo Hitlerja prišel čas preoblikovanja nemških oboroženih sil v zaveznika v morebitni vojni proti Sovjetski zvezi, katero je Patton globoko preziral in smatral za večjo nadlogo kot Nemce. Med tem obdobjem je tudi zapisal, da je bila zavezniška zmaga brez pomena, če bo zaradi tega sledil vzpon še [[Josef Stain|večjega tirana]] kot Hitler, pri čemer bi vojska ''mongolskih divjakov'' nadzirala polovico Evrope. Eisenhower je končno imel dovolj takih izjav in je Pattona razrešil vseh dolžnosti in ukaz njegovo vrnitev v ZDA. Ko je Patton javno obtožil Eisenhowerja, da misli bolj na politično kariero kot na svojo vojaško dolžnost, je njuno prijateljstvo dokončno razpadlo. Prav tako pa je bil Patton kritičen do zavezniške uporabe nemškega [[prisilno delo|prisilnega dela]]; v svojem dnevniku je tako zapisal: ''Nasprotujem tudi pošiljanju vojnih ujetnikov na delo kot sužnje v tuje dežele (še posebej v Francijo), kjer bodo številni stradali do smrti''<!--I'm also opposed to sending PW's to work as slaves in foreign lands (in particular, to France) where many will be starved to death.-->. Prav tako je zapisal slednje: ''Zanimivo se je spomniti, da smo se borili med revolucijo za obrambo pravic človeka in med državljansko vojno za ukinitev suženjstva in zdaj smo nazaj pri obeh teh principih.<!--It is amusing to recall that we fought the revolution in defense of the rights of man and the civil war to abolish slavery and have now gone back on both principles.--><ref>John Dietrich. ''The Morgenthau Plan: Soviet Influence on American Postwar Policy'' (2002), str. 127-</ref>
| |||