Iran: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Redakcija 4528786 uporabnika 2001:1470:F43D:CCCC:785E:3DEA:2388:70AC (pogovor) razveljavljena |
pravopis |
||
Vrstica 184:
Po vojni so se začeli pojavljati pozivi k nacionalizaciji iranskih naftnih polj in postopnem izrivanju tujcev. 28. aprila 1951 je Iran pod vodstvom predsednika vlade Mohamada Mosadeka nacionaliziral Anglo-iransko naftno družbo. Šah je bil temu močno nenaklonjen, saj so zahodne države uvedle embargo na iransko nafto, vendar je bil primoran zapustiti državo. S pomočjo udara, ki sta ga organizirali [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] in Britanci, se je šah vrnil in 19. avgusta 1953 odstavil Mosadeka.
V nadaljevanju je šah sklenil zavezništvo z zahodnimi državami (še posebej z ZDA) in začel z reformami, ki so leta 1963 rezultirale v t. i. ''Beli revoluciji''. Te reforme so vključevale obvezno šolstvo, gradnjo industrije in infrastrukture, oslabitev vpliva veleposestnikov in večjo enakopravnost žensk. To je privedlo k nastanku delavskega razreda in okrepitev srednjega sloja ter naraščanje iranske moči na Bližnjem vzhodu. Veleposestniki in verski voditelji so bili proti reformi, saj je bil njihov vpliv na življenje v Iranu zmanjšan. Protestom se je pridružil tudi del Irancev, ki so z zemljiško reformo dobili izredno malo ali nič zemlje, zaradi česar so se morali znajti drugače.
Šah je v tem času tudi povečal svoja pooblastila, kar je kljub močnemu naraščanju standarda zaradi reform mnoge ujezilo, zato so se študentje pod vodstvom [[Ajatola|ajatole]] [[Ruholah Musavi Homeini|Rohollaha Homeinija]] združili v uporu proti šahu. Ti protesti so bili razgnani, Homeini pa je moral državo zapustiti in oditi v sosednji Irak.
| |||