Ustava tretjega maja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ods. Link FA/GA |
pravopis |
||
Vrstica 33:
* Določila parlamenta naj bi bila obvezujoča za [[Vojvodstvo|vojvodske]] samouprave.
* Sejem naj bi bil sestavljen iz dveh domov, poslanci pa voljeni za dveletne mandate (in ne šesttedenske, kot je bilo veljalo dotlej); od dveh domov parlamenta je bil Dom poslancev bolj pomemben od Senata
* Vzpostavljen je bil t. i. pripravljeni Sejem (del poslancev naj bi stalno prebival v prestolnici in bil sposoben v vsakem trenutku sprejemati potrebne odločitve)
* Vsakih 25 let naj bi zasedal Ustavni sejem, ki lahko spremeni ustavo
* Izvršilno oblast naj bi opravljala [[vlada]], ki jo sestavljajo kralj, primas, pet ministrov (podrejenih kralju toda odgovornih samo pred Sejmom), državna sekretarja (brez pravice glasovati), polnoletni naslednik prestola (brez pravice glasovati) in predsednik Sejma (brez pravice glasovati). Vsakršna odločitev kralja, preden stopi v veljavo, je zahtevala podpis ustreznega ministra.
Vrstica 40:
=== Vojni za ustavo ===
Ustava 3. maja dejansko ni nikoli stopila v veljavo, saj je bila že naslednjega leta ukinjena zaradi upora dela plemstva in oboroženega posega absolutističnih sosed Republike: [[Rusija|Rusije]] in [[Prusija|Prusije]]. Izgubljena vojna se je končala s t. i. drugo delitvijo Republike, ko sta napadalca anektirala dobršen del njenega ozemlja.
Dve leti pozneje, marca [[1794]] je na preostalem ozemlju Republike izbruhnila vstaja proti ruskim okupatorjem, ukinitvi ustave, delitvi države, naraščajoči gospodarski krizi in vse večji anarhiji. Vstaje so se množično udeležili ne samo člani višjega družbenega razreda ''žlahte'', ampak tudi kmetje in meščani. Oblast je prevzel [[Tadeusz Kościuszko]], ki je številne kmete, ki so se udeležili vojne, odvezal podložništva in jim podelil osebno svobodo in zemljo v last. Začetek vojne je zaznamovala vrsta zmag vstajnikov, a se je položaj hitro obrnil, ker sta proti njim svoji vojski poslali poleg [[Rusija|Rusije]] še [[Habsburška monarhija]] in [[Prusija]]. Vstaja je bila zadušena, napadalci so anektirali še preostanek ozemlja Republike, ki je [[24. oktober|24. oktobra]] leta [[1795]] prenehala obstajati.
| |||