Topinambur: Razlika med redakcijama

'''Topinambur''' ({{lang-la|Helianthus tuberosus}}) je sorodnik sončnice. Je trajna [[rastlina]], ki ima pod zemljo podolgovate bradavičaste [[Gomolj|gomolje]]. Iz [[gomolj]]a požene spomladi več zeljastih stebel, ki v odvisnosti od sorte in rastišča zrastejo od 1,5 do 3 m visoko in postopoma olesenijo. Spodnji listi so srčasto jajčasti, zgornji pa podolgovato jajčasti in suličasti. Hrapava stebla in liste ima obrasle z dlačicami. Na koncu glavnih stebel in stranskih vej se oblikujejo socvetja. Cvetne glave so podobne sončničnim, le da so mnogo manjše. V našem podnebju začne cveteti avgusta, neredko šele oktobra. Odebeljeni deli korenin – gomolji, so po videzu bradavičasti ali rogljasto razčlenjeni z osrednjim delom, ki je hruškaste ali vretenaste oblike<ref>Pozabljene poljščine, Topinambur http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/users/1/agronomija/Katedra/POZABLJENE_POLJ%C5%A0%C4%8CINE_topinambur.pdf</ref>. Na vrhu izrastkov oz. rogljev so očesa. Večinoma so gomolji široki od 3 do 6 cm, dolgi pa od 7 do 10 cm. Povprečna masa gomolja je od 50 do 100 g. [[Gomolj]]i imajo [[Bela|belo]], [[Rdeča|rdečo]] ali [[Rumena|rumeno]] barvo kožice ter belo ali rumeno notranjost – t. i. meso. Večina krmnih sort ima rdečo kožico in rumeno meso.