Gerty Cori: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp, normativna kontrola, + zbirka
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 25:
Rodila se je v premožni družini judovskih izobražencev kot najstarejša od treh sester. Do desetega leta se je šolala doma, odtlej pa v zasebni šoli v Pragi. Po zgledu strica [[pediatrija|pediatra]] je želela postati zdravnica. Kljub temu, da v tistih časih ni bilo v navadi da bi dekleta šla študirat in ji njeno dotedanje šolanje ni dalo dovolj podlage iz naravoslovja, je končala pripravljalno šolo in vpisala študij [[medicina|medicine]] na [[Karlova univerza v Pragi|Karlovi univerzi v Pragi]], kjer je bila ena redkih deklet v letniku. Tu je spoznala svojega bodočega moža, s katerim sta se hitro ujela. Leta 1920, ko se je vrnil s fronte, sta oba doktorirala, objavila skupni znanstveni članek in se na [[Dunaj]]u poročila. V ta namen se je spreobrnila v [[katolištvo]]. Njeno zanimanje za presnovo ogljikovih hidratov je po izročilu izviralo od mame, ki je bila [[diabetik]] in naj bi ji nekoč rekla: »zdravnica si, najdi mi zdravilo«. Gerty je po tistem delala v pediatrični bolnišnici, a je bilo življenje v povojni Avstriji težavno. Zaradi pomanjkanja [[vitamin A|vitamina A]] se ji je razvila [[kseroftalmija]], ki je izginila šele po vrnitvi v Prago, ko je spet bolje jedla. Dodatno težavo je predstavljalo njeno judovsko poreklo, saj je bil to čas vzpona [[nacionalsocializem|nacionalsocializma]] in [[Antisemitizem|antisemitizma]]. Poskušala sta dobiti delo v ZDA da bi emigrirala, a to ni bilo takoj izvedljivo, zato sta bila pripravljena sprejeti celo službo zdravnikov pri nizozemski vladi na [[Java|Javi]].
 
Naposled, leta 1922 je Carl le dobil službo raziskovalca na Državnem inštitutu za preučevanje malignih bolezni (danes Spominski inštitut Roswell Park) v mestu [[Buffalo, New York|Buffalo]] ([[New York (zvezna država)|New York]]), kamor mu je Gerty sledila pol leta kasneje kot asistentka [[patologija|patologinja]]; njuni raziskovalni poti se do konca njenega življenja nista več ločili. Se je pa dolgo časa soočala s spolno diskriminacijo in drugimi preprekami - imela je mnogo nižjo plačo in prepričevali so ju, da je »neameriško« če mož in žena delata skupaj, njo pa, da bo škodila moževi karieri če bo vztrajala pri sodelovanju z njim. Kljub temu nista obupala in sta pričela z enim najplodovitejših sodelovanj v znanosti sploh; čeprav je bil inštitut usmerjen v raziskave [[rak (bolezen)|raka]] in [[radioterapija|radioterapije]], je imel Carl zaradi ohlapnega vodstva veliko svobode, tako da sta se lahko posvečala svojemu osrednjemu zanimanju. V okrog 50 skupnih znanstvenih člankih v tem obdobju sta poročala o svojih odkritjih na področju presnove ogljikovih hidratov, predvsem njeno [[hormon]]alno uravnavanje na ravni organizma (nadaljnjih 11 je objavila Gerty samostojno). Njun prvi preboj je prišel z odkritjem t. i. [[Corijev cikel|Corijevega cikla]] pretvorbe [[glukoza|glukoze]] v [[glikogen]] in obratno. Dokazala sta, da je [[mlečna kislina]] ključen vmesni člen v tem procesu, posrednik med glikogenom, ki nastane v [[mišica]]h, in glikogenom, ki se razgrajuje v [[jetra|jetrih]]. Leta 1928 je postala naturalizirana ameriška državljanka.
[[Slika:Gerty Theresa Radnitz Cori (1896-1957) and Carl Ferdinand Cori.jpg|thumb|left|Carl in Gerty Cori v laboratoriju (1947)]]
Leta 1931 sta odšla na [[Washingtonova univerza v St. Louisu|Washingtonovo univerzo v St. Louisu]], od koder je Carl nepričakovano dobil ponudbo za mesto predavatelja in vodje oddelka za farmakologijo kot [[Herbert Spencer Gasser|Gasserjev]] naslednik. Kljub temu, da sta opravljala enakovredno delo, je imela ona bistveno nižji položaj [[asistent]]ke in temu primerno nižjo plačo. Raziskave sta nadaljevala na izoliranih [[tkivo|tkivih]] in odkrila produkt razgradnje glikogena, glukozo-1-fosfat (znan tudi kot »Corijev [[ester]]«) ter [[encim]], ki katalizira njegovo sintezo - [[fosforilaza|fosforilazo]]. Dokazala sta, da je produkt obrnjene reakcije glikogen, s čemer sta postala prva, ki jima je uspelo sintetizirati biološko [[Makromolekula|makromolekulo]] ''[[in vitro]]'', vendar je kasneje postalo jasno, da je samo stranski produkt, saj je lahko pretvorba med glukozo in mlečno kislino neposredna. Poleg tega sta se v tem času ukvarjala tudi z izolacijo fosforilaze s [[Kristalizacija|kristaliziranjem]] in preučevanjem njenih kemičnih lastnosti. Leta 1936 se jima je rodil sin Thomas. V 1940. letih sta raziskovala regulacijo presnove glukoze z [[insulin]]om, [[adrenalin]]om in drugimi hormoni, vendar jima mehanizma delovanja insulina ni uspelo razkriti. Gerty je šele leta 1943 zaradi pomanjkanja predavateljev, ki so odšli na fronto, dobila položaj predavateljice in do leta 1947 napredovala do naziva redne profesorice.