Margaret Thatcher: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slika z Wikipodatki |
pravopis |
||
Vrstica 49:
Že pomladi leta 1981 je britansko gospodarstvo začelo počasi okrevati. S pomočjo teh ukrepov ji je uspelo sanirati britansko industrijo in jo narediti spet konkurenčno. Po raziskavah [[Gallup]]a o priljubljenosti britanskih premierov pa je bila na zadnjem mestu, sledil ji je [[Neville Chamberlain]], premier, ki jih je povedel v 2. svetovno vojno.
To je bil t. i. thatcherizem. Navdihoval jo je [[Milton Friedman]], ustanovitelj čikaške šole [[monetarizem|monetarizma]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/milton-friedman-in-magicno-delovanje-trga.html |title=Milton Friedman in magično delovanje trga | date = 16. december 2011 |accessdate= 8. aprila 2013 |publisher=[[Delo (časopis)|Delo]] | author = Dani Rodrik }}</ref>
=== Falklandska vojna ===
Vrstica 71:
=== Odstop ===
Otok je "zamajala" njena uvedba t. i. volilne in občinske takse. Zaradi svojega spornega davčnega predloga (poll tax) in antievropejstva je predvsem povzročila razdor v lastni stranki, kar je na koncu privedlo do njenega odstopa.
Margaret Thatcher je leta 1990 naredila usodno napako, ko je nameravala odstaviti zunanjega ministra [[Geoffrey Howe|Geoffreyja Howeja]], ki ni čakal na odstavitev, ampak je raje odstopil sam. V odstopni izjavi v parlamentu se je spremenil v [[Brut]]a, strupeno napadal železno lady, njen slog vladanja in njeno stališče do Evrope ter pozval ministrske kolege, naj jo napadejo tudi oni. Po znotrajstrankarskih prerivanjih je 28. novembra 1990 dala odpoved kot premier vlade in britanski javnosti s solzami v očeh sporočila to odločitev. Zapustila je [[Downing Street]], po 11 in pol letih neprekinjenega vladanja jo je nasledil [[John Major]].
| |||