Jovan Hadži: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slika z Wikipodatki |
pravopis |
||
Vrstica 14:
V začetku 20. stoletja je deloval v [[Zagreb]]u, od leta 1920 pa je živel v Ljubljani in tam vodil [[katedra|katedro]] ter inštitut za [[zoologija|zoologijo]] na novoustanovljeni [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Od leta 1951 do leta 1972 je vodil Inštitut za biologijo [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]], ki so ga kasneje po njem preimenovali v [[Biološki inštitut Jovana Hadžija]]. Redni član SAZU je bil od leta 1938.
Posvečal se je predvsem favnistiki jam in visokogorja ter na tem področju opisal več kot sto novih [[vrsta (biologija)|vrst]] in [[rod (biologija)|rodov]]. Njegovo najbolj znano delo je [[znanstvena klasifikacija živih bitij|sistem klasifikacije]] [[živali]]. [[Kraljestvo (biologija)|Kraljestvo]] živali je razdelil na šest [[deblo (biologija)|debel]]: [[Protozoa]] (praživali), [[Parazoa]] (spužve), [[Ameria]] (nečlenarji), [[Polymeria]] (mnogočlenarji), [[Oligomeria]] (maločlenarji) in [[Chordata]] (strunarji), ta pa nadalje na [[poddeblo (biologija)|poddebla]] ter [[razred (biologija)|razrede]]. Njegov sistem je poenostavitev naravnega stanja, ki ne podaja naravnih skupin ([[klad]]ov), temveč združuje skupine na osnovi podobnosti v telesni zgradbi.<ref>{{cite journal |author=Carter G.S. |title=On Hadži's Interpretations of Animal Phylogeny |url=http://www.jstor.org/stable/2411377 |journal=Systematic Zoology |volume=3 |issue=4 |year=1954 |pages=163-173}}</ref> Danes se zato ne uporablja, čeprav se je dolga leta poučeval na slovenskih šolah. V tujini je bil znan predvsem po izvirnih teorijah o [[evolucija|evoluciji]] različnih živalskih skupin, denimo [[ožigalkarji|ožigalkarjev]] iz [[vrtinčarji|vrtinčarjev]] (t. i. turbelarijska teorija). Predpostavil je, da so se ožigalkarji razvili iz večjedrnih [[migetalkarji|migetalkarjev]], v katerih so se [[Celično jedro|jedra]] ločila z [[celična membrana|membranami]]. Tudi ta teorija je poudarjala podobnosti v zgradbi na račun drugih pomembnih znakov, zato med zoologi ni bila nikoli splošno sprejeta.<ref>{{cite book |author=Kotpal R.L. |chapter=Origin of metazoa |url=http://books.google.si/books?id=JuuWlZ7Llb8C&pg=PA192&lpg=PA192&dq=turbellarian+had%C5%BEi&source=bl&ots=hXT7tCIiZe&sig=4PNLEYThCNQBldnKoeafM5ONfso&hl=sl&ei=G3vBS9TpGYT4OaLywJYE&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=9&ved=0CDwQ6AEwCA#v=onepage&q&f=false |title=Modern Text Book of Zoology: Invertebrates |year=2008 |edition=10. |pages=192-193 |publisher=Rastogi Publications |isbn=978-81-7133-903-7}}</ref>
Aktiven je bil tudi na drugih področjih naravoslovja. Ob ustanovitvi [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] leta [[1919]], znotraj katere sta pričela delovati zoološki in botanični inštitut, je pričel sistematično zbirati biološko literaturo. Ta zbirka je postala osnova za vzpostavitev biološke knjižnice (danes del [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelka za biologijo]] in [[Nacionalni inštitut za biologijo|Nacionalnega inštituta za biologijo]]).<ref>[http://www.nib.si/knjiznica/ Biološka knjižnica]. Pridobljeno 15.8.2008.</ref> Od leta [[1927]] do konca [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je bil predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|Društva za raziskovanje jam Ljubljana]].<ref>[http://dzrjl.speleo.net/history/1919-1940 Zgodovina društva 1919 - 1940]. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana. Pridobljeno 15.8.2008.</ref>
| |||