Zgorevalna komora: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 13:
Pri [[plinska turbina|plinskih turbinah]], [[turboreaktivni motor|turboreaktivnih]], [[turboventilatorski motor|turboventilatorskih]], [[Turbopropelerski motor|turbopropelerskih]] in [[turbogredni motor|turbogrednih motorjih]] se uporabljajo različni tipi zgorevalne komore.
Pri načrtovanju je treba upoštevati probleme s področja termodinamike, mehanike fluidov, metalurgije. Toplotna moč zgorevalnika je do 1000 krat večja od industrijskih peči . Pri motorju RB211 s potiskom 270 kN znaša okrog 120 MW, pri plinski turbini LMS100 pa čez 210 MW .
Konstrukcija zgorevalnika zelo vpliva na zmožnost zagona motorja in pospeševanje. Zagotovljen mora biti zagon tudi na veliki višini in vnosu vode v motor. Temperatura plamena dosega tudi 1900 °C, kar močno presega zmožnosti materiala iz katerega je narejena zgorevalna komora. Zato jo je treba hladiti z zrakom iz kompresorja s t. i. filmskim hlajenjem. Na stenah plašča zgorevalne komore so luknjice za sekundarni kompresorski zrak, ki razvije tanek zaščitni plašč in tako prepreči taljenje stene.
 
==Tipi zgorevalne komore:==