Žuželčje krilo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
ods. Link FA/GA
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 13:
== Ožiljenost kril ==
[[Slika:Comstock-needham-cropped.svg|thumb|left|220px|Sistem poimenovanja glavnih žil po Comstocku in Needhamu, primer krila [[dvokrilci|dvokrilca]]]]
Žile v krilih žuželk niso [[analogija|analogne]] [[krvna žila|žilam]] [[vretenčarji|vretenčarjev]]. So podolgovate, votle [[hitin]]aste strukture, ki nastanejo ob združitvi spodnje in zgornje stene krila. Krilu dajejo trdnost in [[prožnost]]. Večje vsebujejo tudi [[živec|živce]], [[vzdušnica|vzdušnice]] in [[hemolimfa|hemolimfo]], manjše pa služijo samo kot opora. Membranaste površine med njimi, t. i. »celice«, so lahko zaprte (na vseh straneh jih omejujejo žile) ali odprte (na eni strani jih omejuje rob krila).
 
Ožiljenost kril vseh žuželk naj bi se razvila iz domnevnega primitivnega [[arhetip]]a, ki mu pravimo ''archedictyon''. Osnovni vzorec je pri različnih skupinah žuželk spremenjen z [[redukcija (biologija)|redukcijo]] ali cepitvijo glavnih žil. Nastane za skupino ali ožje značilen vzorec, ki je pogosto uporaben pri določanju žuželk, ponekod tudi do vrste natančno. Leta 1898 sta [[entomolog]]a [[John Henry Comstock]] in George Needham razvila sistem za poimenovanje žil v krilih, ki je v uporabi še danes in je pomembno pripomogel k dokazu o skupnem izvoru vseh žuželčjih kril.